Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Maternične vložke poznamo že dlje časa; novejši – tako imenovani sodobni intrauterini sistemi vsebujejo hormone.
Ko se ženske v Sloveniji odločajo o kontracepciji, največkrat izberejo hormonske tabletke in kondome. Za ti dve zaščiti se odloči šestdeset odstotkov žensk. Na izbiro vpliva več dejavnikov; in sicer učinkovitost, varnost in dostopnost kontracepcijske metode. Deset odstotkov žensk pri nas pa se odloči za maternični vložek. Ta omogoča učinkovito večletno zaščito pred nenačrtovano nosečnostjo, pravi ginekologinja prof. dr. Bojana Pinter z Ginekološke klinike UKC Ljubljana.
Maternični vložek s hormonom uspešno zaščiti žensko pred nenačrtovano nosečnostjo. Deluje lokalno – zgosti sluz v materničnem vratu, zmanjša gibljivost semenčic in stanjša maternično sluznico, kar prepreči ugnezdenje jajčeca. Stranski učinki so redki, podatki raziskav pa kažejo, da je velika večina žensk, ki uporabljajo novejše različice materničnih vložkov, z njimi zelo zadovoljna.
Zanesljiva zaščita pred neželeno nosečnostjo je pomemben vidik spolnega in reproduktivnega zdravja. V Sloveniji so ženskam, moškim in parom na voljo različne kontracepcijske metode – od bolj do manj zanesljivih. Med zelo učinkovita sredstva za preprečevanje zanositve uvrščamo maternični vložek, ki zagotavlja več kot 99 odstotno zaščito.
Na izbiro zaščite vpliva več dejavnikov, kot so njena učinkovitost, varnost, sprejemljivost in dostopnost. Za katere ženske je najustreznejši maternični vložek? Doktorica Pinter:
Maternični vložek je namenjen tudi ženskam s pridruženimi boleznimi, zaradi katerih druge metode, kot je kombinirana hormonska kontracepcija, niso primerne. Ustrezno zaščito nudi v obdobju po porodu, ko ženska doji.
Uporabo materničnega vložka s hormonom doktorica Pinter odsvetuje v času nosečnosti, ob akutnih vnetjih rodil in nenormalnih krvavitvah iz nožnice. Prav tako ni primeren za ženske, ki so zbolele za rakom dojke in rakom materničnega vratu. Kateri pa so možni stranski učinki uporabe materničnega vložka z dodanim hormonom?
Ob letošnjem svetovnem dnevu kontracepcije – obeležili smo ga v torek – strokovnjaki opozarjajo na izbiro ustrezne zaščite po rojstvu otroka. Pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so zapisali, da kar nekaj žensk v Sloveniji nova nosečnost preseneti že prvo leto po porodu.
Maternični vložek s hormonom ali bakrom se lahko vstavi v maternico že po štirih tednih po porodu; tudi po carskem rezu. Zaščita traja od tri do pet let, če pa želi ženska zanositi, se lahko maternični vložek odstrani kadarkoli, zanositev pa je možna že v naslednjem mesecu. Doktorica Pinter pravi, da imamo v Sloveniji potrebno znanje, dobro urejena pa je tudi dostopnost kontracepcije.
915 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Maternične vložke poznamo že dlje časa; novejši – tako imenovani sodobni intrauterini sistemi vsebujejo hormone.
Ko se ženske v Sloveniji odločajo o kontracepciji, največkrat izberejo hormonske tabletke in kondome. Za ti dve zaščiti se odloči šestdeset odstotkov žensk. Na izbiro vpliva več dejavnikov; in sicer učinkovitost, varnost in dostopnost kontracepcijske metode. Deset odstotkov žensk pri nas pa se odloči za maternični vložek. Ta omogoča učinkovito večletno zaščito pred nenačrtovano nosečnostjo, pravi ginekologinja prof. dr. Bojana Pinter z Ginekološke klinike UKC Ljubljana.
Maternični vložek s hormonom uspešno zaščiti žensko pred nenačrtovano nosečnostjo. Deluje lokalno – zgosti sluz v materničnem vratu, zmanjša gibljivost semenčic in stanjša maternično sluznico, kar prepreči ugnezdenje jajčeca. Stranski učinki so redki, podatki raziskav pa kažejo, da je velika večina žensk, ki uporabljajo novejše različice materničnih vložkov, z njimi zelo zadovoljna.
Zanesljiva zaščita pred neželeno nosečnostjo je pomemben vidik spolnega in reproduktivnega zdravja. V Sloveniji so ženskam, moškim in parom na voljo različne kontracepcijske metode – od bolj do manj zanesljivih. Med zelo učinkovita sredstva za preprečevanje zanositve uvrščamo maternični vložek, ki zagotavlja več kot 99 odstotno zaščito.
Na izbiro zaščite vpliva več dejavnikov, kot so njena učinkovitost, varnost, sprejemljivost in dostopnost. Za katere ženske je najustreznejši maternični vložek? Doktorica Pinter:
Maternični vložek je namenjen tudi ženskam s pridruženimi boleznimi, zaradi katerih druge metode, kot je kombinirana hormonska kontracepcija, niso primerne. Ustrezno zaščito nudi v obdobju po porodu, ko ženska doji.
Uporabo materničnega vložka s hormonom doktorica Pinter odsvetuje v času nosečnosti, ob akutnih vnetjih rodil in nenormalnih krvavitvah iz nožnice. Prav tako ni primeren za ženske, ki so zbolele za rakom dojke in rakom materničnega vratu. Kateri pa so možni stranski učinki uporabe materničnega vložka z dodanim hormonom?
Ob letošnjem svetovnem dnevu kontracepcije – obeležili smo ga v torek – strokovnjaki opozarjajo na izbiro ustrezne zaščite po rojstvu otroka. Pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so zapisali, da kar nekaj žensk v Sloveniji nova nosečnost preseneti že prvo leto po porodu.
Maternični vložek s hormonom ali bakrom se lahko vstavi v maternico že po štirih tednih po porodu; tudi po carskem rezu. Zaščita traja od tri do pet let, če pa želi ženska zanositi, se lahko maternični vložek odstrani kadarkoli, zanositev pa je možna že v naslednjem mesecu. Doktorica Pinter pravi, da imamo v Sloveniji potrebno znanje, dobro urejena pa je tudi dostopnost kontracepcije.
Pri enem odstotku dečkov se ob porodu in v prvem letu življenja eno ali obe modi ne spustita v kožno vrečko oziroma mošnjo. Če nespuščenega testisa s pomočjo kirurškega posega ne bi poiskali in ga ne bi namestili na pravo mesto, bi lahko prišlo do psihičnih težav, kile, zmanjšane plodnosti in tudi raka na modih. Gre za razvojno nepravilnost, ki staršem povzroča skrbi. O razvoju mod, vzrokih, da se moda ne spustijo v mošnjo, in o kirurškem posegu, ki odpravi težavo, bomo spregovorili v oddaji Ultrazvok. Iztok Konc se je pogovarjal z urologom Robertom Kordičem, ki tovrstne operacije opravlja v Pediatrični kliniki v Ljubljani. Foto: Kenny Louie/ Wikimedia Commons
Spoznanja o razvoju možganov nas vedno znova presenečajo. Ali veste, da tudi v možganih odraslih ljudi nastajajo nove živčne celice? To potrjujejo nevroznanstveniki, ki so opazili, da tudi v odraslih možganih še vedno poteka proces nevrogeneze. Pri tem nastajajo novi nevroni – torej nove živčne celice. Odkritje bi lahko v prihodnje izboljšalo zdravljenje Alzheimerjeve bolezni, depresije in pospešilo okrevanje po možganski kapi. Raziskovalci zato zdaj preučujejo, kateri dejavniki vplivajo in pospešujejo proces nastajanja novih živčnih celic. Vpliv prehrane in gibanja na nevrogenezo v možganih odraslih ljudi bo v oddaji Ultrazvok pojasnila nevrobiologinja dr. Nina Mohorko iz Znanstveno-raziskovalnega središča Univerze na Primorskem. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: Gordana Adamovic-Mladenovic/ Wikimedia Commons
Deformacija stopala, o kateri bomo govorili v oddaji Ultrazvok, je še posebej pogosta pri ženskah. Na njen razvoj namreč najbolj vpliva nošenje trdih, spredaj zoženih zaprtih čevljev z visoko peto. Nekateri že poznate bolečo izboklino, ki otežuje normalno hojo. Govorili bomo o valgusni deformaciji palca na nogi. Palec se pomakne proti malim prstom, sklep se zadebeli in izboči, kar ni le lepotni problem. Kako lahko pomagajo zdravniki je Iztok Konc poizvedel v Splošni bolnišnici na Jesenicah. Zdravljenje bo predstavil ortoped Andrej Prlja. Foto: Klinikum Bad Abbach
Odločitev, da opustimo kajenje, je pogosta novoletna zaobljuba. Koristna je za našo denarnico, še bolj pa za naše zdravje. Danes bomo v oddaji Ultrazvok izpostavili vpliv tobaka na zdravje ustne votline. Ne gre le za možnost rakavega obolenja, kajenje med drugim vpliva tudi na potek in zdravljenje parodontalne bolezni ter na verjetnost uspešne vsaditve implantatov. Sogovornik v oddaji bo zobozdravnik prof. dr. Matjaž Rode. Z njim se je srečal Iztok Konc.
Nevrokirurg dr. Tadej Strojnik v mariborskem Univerzitetnem kliničnem centru s svojo ekipo že pet let izvaja zahteven poseg, ki omogoča učinkovito lajšanje nekaterih simptomov Parkinsonove bolezni. V prizadete predele možganov – v globoka možganska jedra – vgradijo elektrode, ki po posegu omogočajo stimulacijo teh jeder. Številne tuje raziskave so namreč potrdile, da stimulacija globokih možganskih jeder učinkovito odpravlja nekatere pogoste motnje gibanja, ki se pojavijo ob Parkinsonovi bolezni. Dr. Tadej Strojnik bo poseg podrobneje predstavil v oddaji Ultrazvok. Z njim se je v Mariboru pogovarjal Iztok Konc. Foto: Boston Scientific Foundation
Ko so strokovnjaki iskali možne vzroke za epidemijo debelosti, ki je v zadnjih desetletjih zajela Združene države Amerike in se razširila že tudi v Evropi, so prišli do presenetljive ugotovitve. Izkazalo se je namreč, da so za izbruh debelosti bolj kot maščobe odgovorni ogljikovi hidrati oziroma sladkorji – natančneje – sadni sladkor oziroma fruktoza. Podatki, ki so jih razkrile študije, so namreč pokazali, da lahko prevelika količina fruktoze v prehrani povzroči debelost in druge zdravstvene zaplete ter obolenja. Ker se povezanost med debelostjo in uživanjem hrane sladkane s fruktozo dotika prav vsakega in je zato še kako aktualna, bomo v oddaji Ultrazvok o njej podrobneje spregovorili z zdravnico Evo Topole s Klinike Golnik. Z njo se je pogovarjal Iztok Konc.
Medicina je ena izmed panog, ki so v Clevelandu v razvoju in vzponu in gre za eno od vodilnih mest v zdravstveni oskrbi in praksi v tem delu Združenih držav Amerike. V zasebni bolnišnici, nedaleč stran od centra mesta, pa je pred dvema letoma mesto predsednika in tudi direktorja zasedel splošni kirurg dr. David Perse ali Perše, kot se je predstavil Mojci Delač, ki ga je z radijskim mikrofonom obiskala v njegovi pisarni. Kako je razmišljal o medicini, izzivih vodenja bolnišnice ter kako mu pri tem »pomagajo« slovenske korenine, boste med drugim slišali v današnji oddaji Ultrazvok.
Sodelovanje in združevanje konvencionalne in komplementarne medicine vzbuja zanimanje in poraja dileme ter pomisleke. Hkrati pa je to proces, ki se mu tudi pri nas ne bomo mogli izogniti. Podrobneje o tem prim. mag. Marija Komar Cesar (akupunktura), prof. dr. Zmago Turk, dr. Zdenka Čebašek Travnik in Ana Krušič Kaplja, dr. med. (homeopatija).
Zdravljenje žleze ščitnice z radioaktivnim jodom. Dr. Edvard Pirnat z Oddelka za bolezni ščitnice UKC Ljubljana bo podrobneje pojasnil potek terapije in potrebne previdnostne ukrepe.
V sklopu predavanj na 2. kongresu klinične prehrane in presnovne podpore so domači in tuji strokovnjaki odgovorili na vprašanja ... Ali je za zdravje potrebno kaj več kot le zdrava prehrana? Kaj vse vključuje aktivni življenjski stil? Kako sta povezana telesna aktivnost in potreba po proteinih? Katera prehranska dopolnila so za športnike dokazano učinkovita in potrebna? ... Odgovarjajo dr. Nada Rotovnik Kozjek, prof Gianni Biolo in prof. dr. Jean-Michel Oppert.
Treningi in tekme so lahko za telo velik stres, zato morajo športniki in tudi rekreativci organizmu omogočiti ustrezno obnovo oziroma regeneracijo. Doc. dr. Bojan Knap, ki sodeluje tudi z nekaterimi slovenskimi vrhunskimi športniki, bo predstavil izsledke novejših raziskav in nanizal nekaj nasvetov za regeneracijo telesa.
Celostna oskrba bolnika, preprečevanje in lajšanje bolečine so del paliativne oskrbe na Onkološkem inštitutu v Ljubljani. O spremljanju bolnikov z neozdravljivimi boleznimi in o pomoči njihovim svojcem bosta v oddaji Ultrazvok govorila onkologinja Jožica Červek in diplomirani zdravstvenik Boštjan Zavratnik.
»Pred petimi leti je osupnila in navdušila novica, da so španski in angleški zdravniki bolnici s tuberkulozo presadili sapnik, ki so ga tvorile njene lastne matične celice,« je v pogovoru izpostavil prof. dr. Vojko Flis iz Univerzitetnega kliničnega centra v Mariboru. Od takrat se je število poročil o uspešnem zdravljenju z matičnimi celicami zelo povečalo. Z njimi zdravniki že zdravijo nekatere oblike krvnega raka. Zdaj pa veliko obetajo raziskave, ki odpirajo nove možnosti uporabe matičnih celic za zdravljenje srčnega popuščanja, Alzheimerjeve in Parkinsonove bolezni. Napredek se kaže tudi pri zdravljenju multiple skleroze in mišične distrofije. Prav tako pa bi z matičnimi celicami v prihodnje lahko zdravili nekatera obolenja povezana z okvarami in poškodbami krvnih žil. Prof. dr. Vojko Flis bo nova spoznanja o zdravljenju z matičnimi celicami predstavil v oddaji Ultrazvok.
V oddaji Ultrazvok se lotevamo tem, ki se odpirajo ob proučevanju tako imenovanega "placebo učinka". Sogovornika sta vrhunska nevroznanstvenika - prof. dr. Mara Bresjanac iz Ljubljane in prof. dr. Fabrizio Benedetti iz Torina. Pred radijski mikrofon ju je povabil Iztok konc.
Oddaja o varni in učinkoviti rabi zdravil v starosti. Znan je podatek, da v Sloveniji 10 ali več različnih predpisanih zdravil jemlje kar okoli 24.000 prebivalcev starejših od 65 let. Problematiko bosta osvetlili prof. dr. Mojca Kržan iz Medicinske fakultete v Ljubljani in zdravstvena tehnica Zdenka Derčaj iz Doma Danice Vogrinec v Mariboru.
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Neveljaven email naslov