Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Diagnoza: venska trombembolija. Po ocenah strokovnjakov doleti v Sloveniji letno približno 3.000 ljudi
Krvni strdki so vzrok za tri najhujše zaplete srca in ožilja: za srčni infarkt, možgansko kap in manj poznano, vendar prav tako pogosto vensko trombembolijo. Kadar namreč krvni strdek iz vene na nogi odpotuje v pljuča, lahko to resno ogrozi bolnikovo življenje. Venska trombembolija je pogostejša po poškodbah in kirurških posegih, povezujejo jo z dolgotrajnim ležanjem v bolniški postelji in z rakavimi obolenji. Po besedah specialistke internistke in kardiologinje dr. Tjaše Vižintin Cuderman z Internega oddelka ljubljanskega kliničnega centra lahko vensko trombembolijo z zdravili ustavimo in obvladamo.
Primer nekdanjega slovenskega vrhunskega športnika, ki je želel ostati anonimen: ker se je nekega dne leta 2015 slabo počutil, je sedel na kolo in se odpravil na rekreativno kolesarjenje. Že po nekaj kilometrih je zaznal težko dihanje in močno oteklo levo nogo. V UKC v Ljubljani so mu z ultrazvočno preiskavo ugotovili popolno zamašitev globoke vene. V bolnišnici je preživel dvajset dni. Potem pa je šel skozi precej trnovo pot rehabilitacije. Na prvih sprehodih je zmogel le kakih trideset metrov, več ni šlo, ker mu je srce močno razbijalo. Vendar ni odnehal. Čez štiri mesece je že prišel na Rožnik. Že takrat je spoznal, da je po koncu športne kariere svoje naredilo predvsem veliko sedenja pred računalnikom in na delovnem mestu.
Kaj pa danes, tri leta pozneje? Spomni se in vedno znova poudarja, da je zelo resno upošteval navodila in priporočila zdravnikov, saj je bilo njegovo zdravstveno stanje takrat zelo ogroženo. Danes je že upokojen. Globoka venska tromboza ostaja spomin in opomin. Sicer pa redno igra tenis in plava, pozimi smuča, ukvarja se z različnimi oblikami rekreacije. Če se že usede pred televizor, ima noge vedno dvignjene. Edina priporočila, ki jih ne pozabi, so priporočila zdravnikov. – Društvo za zdravje srca in ožilja
Bolečina v mečih ali stegnu in otekanje prizadete noge nas najprej opozorita na nevarnost strdkov v globokih venah na nogi. Pri Društvu za zdravje srca in ožilja opozarjajo, da je ena od pomembnih okoliščin, ki poveča tveganje za nastanek venske trombembolije, zdravljenje v bolnišnici. Ocenjujejo namreč, da kar med 45 in 60 odstotkov vseh venskih trombembolij nastane v povezavi z dolgotrajnim ležanjem v bolniški postelji. Venska trombembolija pa še vedno ostaja tudi najpogostejši nepredvideni razlog za smrt v bolnišnicah.
915 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Diagnoza: venska trombembolija. Po ocenah strokovnjakov doleti v Sloveniji letno približno 3.000 ljudi
Krvni strdki so vzrok za tri najhujše zaplete srca in ožilja: za srčni infarkt, možgansko kap in manj poznano, vendar prav tako pogosto vensko trombembolijo. Kadar namreč krvni strdek iz vene na nogi odpotuje v pljuča, lahko to resno ogrozi bolnikovo življenje. Venska trombembolija je pogostejša po poškodbah in kirurških posegih, povezujejo jo z dolgotrajnim ležanjem v bolniški postelji in z rakavimi obolenji. Po besedah specialistke internistke in kardiologinje dr. Tjaše Vižintin Cuderman z Internega oddelka ljubljanskega kliničnega centra lahko vensko trombembolijo z zdravili ustavimo in obvladamo.
Primer nekdanjega slovenskega vrhunskega športnika, ki je želel ostati anonimen: ker se je nekega dne leta 2015 slabo počutil, je sedel na kolo in se odpravil na rekreativno kolesarjenje. Že po nekaj kilometrih je zaznal težko dihanje in močno oteklo levo nogo. V UKC v Ljubljani so mu z ultrazvočno preiskavo ugotovili popolno zamašitev globoke vene. V bolnišnici je preživel dvajset dni. Potem pa je šel skozi precej trnovo pot rehabilitacije. Na prvih sprehodih je zmogel le kakih trideset metrov, več ni šlo, ker mu je srce močno razbijalo. Vendar ni odnehal. Čez štiri mesece je že prišel na Rožnik. Že takrat je spoznal, da je po koncu športne kariere svoje naredilo predvsem veliko sedenja pred računalnikom in na delovnem mestu.
Kaj pa danes, tri leta pozneje? Spomni se in vedno znova poudarja, da je zelo resno upošteval navodila in priporočila zdravnikov, saj je bilo njegovo zdravstveno stanje takrat zelo ogroženo. Danes je že upokojen. Globoka venska tromboza ostaja spomin in opomin. Sicer pa redno igra tenis in plava, pozimi smuča, ukvarja se z različnimi oblikami rekreacije. Če se že usede pred televizor, ima noge vedno dvignjene. Edina priporočila, ki jih ne pozabi, so priporočila zdravnikov. – Društvo za zdravje srca in ožilja
Bolečina v mečih ali stegnu in otekanje prizadete noge nas najprej opozorita na nevarnost strdkov v globokih venah na nogi. Pri Društvu za zdravje srca in ožilja opozarjajo, da je ena od pomembnih okoliščin, ki poveča tveganje za nastanek venske trombembolije, zdravljenje v bolnišnici. Ocenjujejo namreč, da kar med 45 in 60 odstotkov vseh venskih trombembolij nastane v povezavi z dolgotrajnim ležanjem v bolniški postelji. Venska trombembolija pa še vedno ostaja tudi najpogostejši nepredvideni razlog za smrt v bolnišnicah.
V človeškem telesu je več kot 600 mišic, ki so odgovorne za gibanje, skrbijo za presnovo kalija, glukoze ...
Pogovor z raziskovalcem dr. Sergejem Pirkmajerjem
Dolgi covid imajo v veliki večini tisti, ki so imeli zgolj blago okužbo
Pogovor z Bojanom Ambrožičem, ki že 11 mesecev trpi zaradi dolgega covida, in zdravnico Špelo Šalamon
Za meningokoknim menigitisom lahko zbolimo pri katerihkoli letih; podatki pa kažejo, da se okužba najpogosteje razvije pri dojenčkih, sledijo jim najstniki
Ker se pacientom s kroničnim rinosinusitisom stanje ni izboljšalo, se je otorinolaringolog dr. Jure Urbančič lotil raziskave. Študija je že bila nagrajena
Ali je dr. Matjaž Fležar med preizkušanjem ChatGPT-ja že tudi sam kdaj »pozabil«, da se o znakih in simptomih, o diagnozah in zdravljenju – torej o medicini – ne pogovarja s človekom ampak z umetno inteligenco?
Sodelujeta dr. Zvezdan Pirtošek in dr. Erik Montagna
Zdrave človeške ledvice vsak dan približno petdesetkrat prečistijo kri
Agresivno: »Jaz sem v redu, ti nisi v redu.«. Pasivno: »Jaz nisem v redu, ti si v redu.«. Asertivno: »Jaz sem v redu, ti si v redu.«.
V boju proti zobni gnilobi in parodontozi smo dobili »novo« orožje. Ustna higieničarka Tadeja Klemenčič iz Zdravstvenega doma Ljubljana nam je namreč za Ultrazvok predstavila tako imenovano čopasto zobno ščetko. Pravi, da si z njo zobe očistimo še bolj temeljito, saj lahko poščetkamo vsak zob posebej. Več o novi krtački v Ultrazvoku. V ambulanto ustne higieničarke Tadeje Klemenčič v Polju pri Ljubljani je odšel Iztok Konc. *Opozorilo: Zobne krtačke, nitke, zobne paste – pripomočki za umivanje zob, ki nam obljubljajo marsikaj – vendar le, če jih bomo redno uporabljali. Foto: Prvi
Bisfenol A je v EU razvrščen med strupene snovi, ki imajo škodljive učinke na našo sposobnost razmnoževanja. Spada tudi med motilce endokrinega sistema in lahko na tak način negativno vpliva na zdravje ljudi
Danijel Brezovar živi s policistično boleznijo ledvic in Crohnovo boleznijo. Nedavno je premagal raka prostate
Ljudem če že, največkrat primanjkuje železa, kalcija, joda, selena in magnezija
»Dobra« medicina se izvaja v javnem sistemu
Na čigavi strani je psihologija dela – ali je na strani delavcev ali delodajalcev?
Stanfordski zaporniški eksperiment
Slovenski infektologi zaskrbljeno poročajo, da na njihovih oddelkih skorajda ni več prostora za vse bolnike z okužbami dihal. Tudi v splošni populaciji je veliko prehlajenih, vedno več je gripe. Nenadzorovano se spet širi covid. Prof. dr. Janez Tomažič z Infekcijske klinike v Ljubljani bo v oddaji Ultrazvok pojasnil nekaj novejših spoznanj o omikronu in o dolgem covidu. K poslušanju vas vabi Iztok Konc. Foto: Pixabay
Dr. Andrej Škoberne iz Kliničnega centra v Ljubljani je specialist za bolezni ledvic. Glede na bogate izkušnje in ob podpori statističnih podatkov opozarja, da kar devetdeset odstotkov ljudi ne ve, da njihove ledvice delujejo vedno slabše.Znaki in simptomi kronične ledvične bolezni se namreč pojavijo zelo pozno. Kdaj so torej nočni obiski stranišča lahko znak za težave z ledvicami, preverite v Ultrazvoku. Pripravil ga je Iztok Konc.
Preučeval je zdravljenje kronične vnetne črevesne bolezni z biološkimi zdravili
Neveljaven email naslov