Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ko pacient brez raka živi že deset let in kaže, da bo tako še nadaljnjih dvajset
Če smo maligna obolenja še nedolgo tega zdravili predvsem s kirurškimi posegi, obsevanji in kemoterapijo, pa lahko zdaj raka prav po zaslugi letošnjih Nobelovih nagrajencev Američana Allisona in Japonca Honja napademo še s povsem novim orožjem – z imunoterapijo. Ta je vso svojo moč najprej pokazala prav pri zdravljenju najtežjih rakavih obolenj – med njimi tudi pri malignem melanomu; črnem kožnem raku.
»Sodobna imunoterapija je povzročila pravo revolucijo pri zdravljenju razširjenega malignega melanoma. Od 15 do 20 odstotkov bolnikov, pred katerimi je bilo kljub kemoterapiji le še 10 mesecev življenja, je po zdravljenju s sodobno imunoterapijo živelo še več kot 10 let. In da ne bo pomote – ne 10 mesecev, 10 let! Raka ni bilo več! Črke C zato zdaj ne uporabljamo več za »cancer – rak«, ampak rečemo C kot »cure – zdravilo,« je navdušen prof. dr. Graham Pawelec, ki je mednarodno priznan strokovnjak in vodja raziskovalnih skupin v Nemčiji in Kanadi.
Sodobna imunoterapija je povzročila pravo revolucijo pri zdravljenju najbolj agresivnih rakavih obolenj. »Če imaš pacienta, pred katerim je bilo prej le še 10 mesecev življenja, zdaj pa brez raka živi že 10 let in predvidevaš, da bo tako še nadaljnjih 20 let, gre za res revolucionarno odkritje!« pravi prof. dr. Graham Pawelec.
Ugledni znanstvenik, ki se je pri nas mudil v dneh praznovanja osemdesete obletnice delovanja Onkološkega inštituta, je med pogovorom opozoril še na eno pomembno prednost in lastnost sodobne imunoterapije: »Pri starejših bolnikih z melanomom – govorim o pacientih, ki so starejši od 75 let, neredko pa tudi 80 let in več – je najnovejša imunoterapija vsaj enako učinkovita kot pri mlajših pacientih. Prav tako tudi stranski učinki pri starejših niso hujši; kar se dogaja ob zdravljenju s klasično kemoterapijo. Če starejši bolniki prejmejo tako visoke doze kemoterapevtikov kot mlajši, tega ne morejo preživeti in smo dozo prisiljeni zmanjšati. Pri sodobni imunoterapiji pa to ni tako. Malo se nam že svita, zakaj. Zdravnike zanima predvsem klinični efekt, mi, znanstveniki, pa bi radi vedeli, zakaj. Le z bazičnimi raziskavami lahko namreč neko terapijo še izboljšamo in zdravnikom posredujemo ustrezna navodila, kako in kaj.«
S sodobno imunoterapijo že zdravijo razsejan maligni melanom in pljučni rak, nekatere tumorje ledvic ter sečnega mehurja, pa limfom in nekatere rake glave ter vratu.
Letošnja Nobelova nagrajenca za področje medicine in fiziologije sta odkrila, kako lahko spodbudimo naš lastni imunski sistem, da sam ubije rakave celice. Vsak je odkril svojo pot in razvil zdravilo, ki spodbudi delovanje naših belih krvničk – natančneje aktivira limfocite T. To so naši vojaki, pojasnjuje prof. dr. Maja Čemažar z Oddelka za eksperimentalno onkologijo ljubljanskega Onkološkega inštituta. Prof. dr. Janja Ocvirk dodaja, da je sodobna imunoterapija od leta 2011 že na voljo tudi slovenskim bolnicam in bolnikom. Z njo se lahko učinkovito postavimo po robu rakavim celicam in s tem bolnikom podaljšamo življenje.
Za napredovalna rakava obolenja zdravniki in raziskovalci iščejo vedno nove in nove možnosti in poti zdravljenja. Vanje vključujejo vse metode, ki so na voljo, tudi sodobno imunoterapijo. Ob tem skrbno spremljajo in preverjajo, pri katerih kombinacijah so možnosti za uspeh največje.
915 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Ko pacient brez raka živi že deset let in kaže, da bo tako še nadaljnjih dvajset
Če smo maligna obolenja še nedolgo tega zdravili predvsem s kirurškimi posegi, obsevanji in kemoterapijo, pa lahko zdaj raka prav po zaslugi letošnjih Nobelovih nagrajencev Američana Allisona in Japonca Honja napademo še s povsem novim orožjem – z imunoterapijo. Ta je vso svojo moč najprej pokazala prav pri zdravljenju najtežjih rakavih obolenj – med njimi tudi pri malignem melanomu; črnem kožnem raku.
»Sodobna imunoterapija je povzročila pravo revolucijo pri zdravljenju razširjenega malignega melanoma. Od 15 do 20 odstotkov bolnikov, pred katerimi je bilo kljub kemoterapiji le še 10 mesecev življenja, je po zdravljenju s sodobno imunoterapijo živelo še več kot 10 let. In da ne bo pomote – ne 10 mesecev, 10 let! Raka ni bilo več! Črke C zato zdaj ne uporabljamo več za »cancer – rak«, ampak rečemo C kot »cure – zdravilo,« je navdušen prof. dr. Graham Pawelec, ki je mednarodno priznan strokovnjak in vodja raziskovalnih skupin v Nemčiji in Kanadi.
Sodobna imunoterapija je povzročila pravo revolucijo pri zdravljenju najbolj agresivnih rakavih obolenj. »Če imaš pacienta, pred katerim je bilo prej le še 10 mesecev življenja, zdaj pa brez raka živi že 10 let in predvidevaš, da bo tako še nadaljnjih 20 let, gre za res revolucionarno odkritje!« pravi prof. dr. Graham Pawelec.
Ugledni znanstvenik, ki se je pri nas mudil v dneh praznovanja osemdesete obletnice delovanja Onkološkega inštituta, je med pogovorom opozoril še na eno pomembno prednost in lastnost sodobne imunoterapije: »Pri starejših bolnikih z melanomom – govorim o pacientih, ki so starejši od 75 let, neredko pa tudi 80 let in več – je najnovejša imunoterapija vsaj enako učinkovita kot pri mlajših pacientih. Prav tako tudi stranski učinki pri starejših niso hujši; kar se dogaja ob zdravljenju s klasično kemoterapijo. Če starejši bolniki prejmejo tako visoke doze kemoterapevtikov kot mlajši, tega ne morejo preživeti in smo dozo prisiljeni zmanjšati. Pri sodobni imunoterapiji pa to ni tako. Malo se nam že svita, zakaj. Zdravnike zanima predvsem klinični efekt, mi, znanstveniki, pa bi radi vedeli, zakaj. Le z bazičnimi raziskavami lahko namreč neko terapijo še izboljšamo in zdravnikom posredujemo ustrezna navodila, kako in kaj.«
S sodobno imunoterapijo že zdravijo razsejan maligni melanom in pljučni rak, nekatere tumorje ledvic ter sečnega mehurja, pa limfom in nekatere rake glave ter vratu.
Letošnja Nobelova nagrajenca za področje medicine in fiziologije sta odkrila, kako lahko spodbudimo naš lastni imunski sistem, da sam ubije rakave celice. Vsak je odkril svojo pot in razvil zdravilo, ki spodbudi delovanje naših belih krvničk – natančneje aktivira limfocite T. To so naši vojaki, pojasnjuje prof. dr. Maja Čemažar z Oddelka za eksperimentalno onkologijo ljubljanskega Onkološkega inštituta. Prof. dr. Janja Ocvirk dodaja, da je sodobna imunoterapija od leta 2011 že na voljo tudi slovenskim bolnicam in bolnikom. Z njo se lahko učinkovito postavimo po robu rakavim celicam in s tem bolnikom podaljšamo življenje.
Za napredovalna rakava obolenja zdravniki in raziskovalci iščejo vedno nove in nove možnosti in poti zdravljenja. Vanje vključujejo vse metode, ki so na voljo, tudi sodobno imunoterapijo. Ob tem skrbno spremljajo in preverjajo, pri katerih kombinacijah so možnosti za uspeh največje.
V človeškem telesu je več kot 600 mišic, ki so odgovorne za gibanje, skrbijo za presnovo kalija, glukoze ...
Pogovor z raziskovalcem dr. Sergejem Pirkmajerjem
Dolgi covid imajo v veliki večini tisti, ki so imeli zgolj blago okužbo
Pogovor z Bojanom Ambrožičem, ki že 11 mesecev trpi zaradi dolgega covida, in zdravnico Špelo Šalamon
Za meningokoknim menigitisom lahko zbolimo pri katerihkoli letih; podatki pa kažejo, da se okužba najpogosteje razvije pri dojenčkih, sledijo jim najstniki
Ker se pacientom s kroničnim rinosinusitisom stanje ni izboljšalo, se je otorinolaringolog dr. Jure Urbančič lotil raziskave. Študija je že bila nagrajena
Ali je dr. Matjaž Fležar med preizkušanjem ChatGPT-ja že tudi sam kdaj »pozabil«, da se o znakih in simptomih, o diagnozah in zdravljenju – torej o medicini – ne pogovarja s človekom ampak z umetno inteligenco?
Sodelujeta dr. Zvezdan Pirtošek in dr. Erik Montagna
Zdrave človeške ledvice vsak dan približno petdesetkrat prečistijo kri
Agresivno: »Jaz sem v redu, ti nisi v redu.«. Pasivno: »Jaz nisem v redu, ti si v redu.«. Asertivno: »Jaz sem v redu, ti si v redu.«.
V boju proti zobni gnilobi in parodontozi smo dobili »novo« orožje. Ustna higieničarka Tadeja Klemenčič iz Zdravstvenega doma Ljubljana nam je namreč za Ultrazvok predstavila tako imenovano čopasto zobno ščetko. Pravi, da si z njo zobe očistimo še bolj temeljito, saj lahko poščetkamo vsak zob posebej. Več o novi krtački v Ultrazvoku. V ambulanto ustne higieničarke Tadeje Klemenčič v Polju pri Ljubljani je odšel Iztok Konc. *Opozorilo: Zobne krtačke, nitke, zobne paste – pripomočki za umivanje zob, ki nam obljubljajo marsikaj – vendar le, če jih bomo redno uporabljali. Foto: Prvi
Bisfenol A je v EU razvrščen med strupene snovi, ki imajo škodljive učinke na našo sposobnost razmnoževanja. Spada tudi med motilce endokrinega sistema in lahko na tak način negativno vpliva na zdravje ljudi
Danijel Brezovar živi s policistično boleznijo ledvic in Crohnovo boleznijo. Nedavno je premagal raka prostate
Ljudem če že, največkrat primanjkuje železa, kalcija, joda, selena in magnezija
»Dobra« medicina se izvaja v javnem sistemu
Na čigavi strani je psihologija dela – ali je na strani delavcev ali delodajalcev?
Stanfordski zaporniški eksperiment
Slovenski infektologi zaskrbljeno poročajo, da na njihovih oddelkih skorajda ni več prostora za vse bolnike z okužbami dihal. Tudi v splošni populaciji je veliko prehlajenih, vedno več je gripe. Nenadzorovano se spet širi covid. Prof. dr. Janez Tomažič z Infekcijske klinike v Ljubljani bo v oddaji Ultrazvok pojasnil nekaj novejših spoznanj o omikronu in o dolgem covidu. K poslušanju vas vabi Iztok Konc. Foto: Pixabay
Dr. Andrej Škoberne iz Kliničnega centra v Ljubljani je specialist za bolezni ledvic. Glede na bogate izkušnje in ob podpori statističnih podatkov opozarja, da kar devetdeset odstotkov ljudi ne ve, da njihove ledvice delujejo vedno slabše.Znaki in simptomi kronične ledvične bolezni se namreč pojavijo zelo pozno. Kdaj so torej nočni obiski stranišča lahko znak za težave z ledvicami, preverite v Ultrazvoku. Pripravil ga je Iztok Konc.
Preučeval je zdravljenje kronične vnetne črevesne bolezni z biološkimi zdravili
Neveljaven email naslov