Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ko pacient brez raka živi že deset let in kaže, da bo tako še nadaljnjih dvajset
Če smo maligna obolenja še nedolgo tega zdravili predvsem s kirurškimi posegi, obsevanji in kemoterapijo, pa lahko zdaj raka prav po zaslugi letošnjih Nobelovih nagrajencev Američana Allisona in Japonca Honja napademo še s povsem novim orožjem – z imunoterapijo. Ta je vso svojo moč najprej pokazala prav pri zdravljenju najtežjih rakavih obolenj – med njimi tudi pri malignem melanomu; črnem kožnem raku.
»Sodobna imunoterapija je povzročila pravo revolucijo pri zdravljenju razširjenega malignega melanoma. Od 15 do 20 odstotkov bolnikov, pred katerimi je bilo kljub kemoterapiji le še 10 mesecev življenja, je po zdravljenju s sodobno imunoterapijo živelo še več kot 10 let. In da ne bo pomote – ne 10 mesecev, 10 let! Raka ni bilo več! Črke C zato zdaj ne uporabljamo več za »cancer – rak«, ampak rečemo C kot »cure – zdravilo,« je navdušen prof. dr. Graham Pawelec, ki je mednarodno priznan strokovnjak in vodja raziskovalnih skupin v Nemčiji in Kanadi.
Sodobna imunoterapija je povzročila pravo revolucijo pri zdravljenju najbolj agresivnih rakavih obolenj. »Če imaš pacienta, pred katerim je bilo prej le še 10 mesecev življenja, zdaj pa brez raka živi že 10 let in predvidevaš, da bo tako še nadaljnjih 20 let, gre za res revolucionarno odkritje!« pravi prof. dr. Graham Pawelec.
Ugledni znanstvenik, ki se je pri nas mudil v dneh praznovanja osemdesete obletnice delovanja Onkološkega inštituta, je med pogovorom opozoril še na eno pomembno prednost in lastnost sodobne imunoterapije: »Pri starejših bolnikih z melanomom – govorim o pacientih, ki so starejši od 75 let, neredko pa tudi 80 let in več – je najnovejša imunoterapija vsaj enako učinkovita kot pri mlajših pacientih. Prav tako tudi stranski učinki pri starejših niso hujši; kar se dogaja ob zdravljenju s klasično kemoterapijo. Če starejši bolniki prejmejo tako visoke doze kemoterapevtikov kot mlajši, tega ne morejo preživeti in smo dozo prisiljeni zmanjšati. Pri sodobni imunoterapiji pa to ni tako. Malo se nam že svita, zakaj. Zdravnike zanima predvsem klinični efekt, mi, znanstveniki, pa bi radi vedeli, zakaj. Le z bazičnimi raziskavami lahko namreč neko terapijo še izboljšamo in zdravnikom posredujemo ustrezna navodila, kako in kaj.«
S sodobno imunoterapijo že zdravijo razsejan maligni melanom in pljučni rak, nekatere tumorje ledvic ter sečnega mehurja, pa limfom in nekatere rake glave ter vratu.
Letošnja Nobelova nagrajenca za področje medicine in fiziologije sta odkrila, kako lahko spodbudimo naš lastni imunski sistem, da sam ubije rakave celice. Vsak je odkril svojo pot in razvil zdravilo, ki spodbudi delovanje naših belih krvničk – natančneje aktivira limfocite T. To so naši vojaki, pojasnjuje prof. dr. Maja Čemažar z Oddelka za eksperimentalno onkologijo ljubljanskega Onkološkega inštituta. Prof. dr. Janja Ocvirk dodaja, da je sodobna imunoterapija od leta 2011 že na voljo tudi slovenskim bolnicam in bolnikom. Z njo se lahko učinkovito postavimo po robu rakavim celicam in s tem bolnikom podaljšamo življenje.
Za napredovalna rakava obolenja zdravniki in raziskovalci iščejo vedno nove in nove možnosti in poti zdravljenja. Vanje vključujejo vse metode, ki so na voljo, tudi sodobno imunoterapijo. Ob tem skrbno spremljajo in preverjajo, pri katerih kombinacijah so možnosti za uspeh največje.
915 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Ko pacient brez raka živi že deset let in kaže, da bo tako še nadaljnjih dvajset
Če smo maligna obolenja še nedolgo tega zdravili predvsem s kirurškimi posegi, obsevanji in kemoterapijo, pa lahko zdaj raka prav po zaslugi letošnjih Nobelovih nagrajencev Američana Allisona in Japonca Honja napademo še s povsem novim orožjem – z imunoterapijo. Ta je vso svojo moč najprej pokazala prav pri zdravljenju najtežjih rakavih obolenj – med njimi tudi pri malignem melanomu; črnem kožnem raku.
»Sodobna imunoterapija je povzročila pravo revolucijo pri zdravljenju razširjenega malignega melanoma. Od 15 do 20 odstotkov bolnikov, pred katerimi je bilo kljub kemoterapiji le še 10 mesecev življenja, je po zdravljenju s sodobno imunoterapijo živelo še več kot 10 let. In da ne bo pomote – ne 10 mesecev, 10 let! Raka ni bilo več! Črke C zato zdaj ne uporabljamo več za »cancer – rak«, ampak rečemo C kot »cure – zdravilo,« je navdušen prof. dr. Graham Pawelec, ki je mednarodno priznan strokovnjak in vodja raziskovalnih skupin v Nemčiji in Kanadi.
Sodobna imunoterapija je povzročila pravo revolucijo pri zdravljenju najbolj agresivnih rakavih obolenj. »Če imaš pacienta, pred katerim je bilo prej le še 10 mesecev življenja, zdaj pa brez raka živi že 10 let in predvidevaš, da bo tako še nadaljnjih 20 let, gre za res revolucionarno odkritje!« pravi prof. dr. Graham Pawelec.
Ugledni znanstvenik, ki se je pri nas mudil v dneh praznovanja osemdesete obletnice delovanja Onkološkega inštituta, je med pogovorom opozoril še na eno pomembno prednost in lastnost sodobne imunoterapije: »Pri starejših bolnikih z melanomom – govorim o pacientih, ki so starejši od 75 let, neredko pa tudi 80 let in več – je najnovejša imunoterapija vsaj enako učinkovita kot pri mlajših pacientih. Prav tako tudi stranski učinki pri starejših niso hujši; kar se dogaja ob zdravljenju s klasično kemoterapijo. Če starejši bolniki prejmejo tako visoke doze kemoterapevtikov kot mlajši, tega ne morejo preživeti in smo dozo prisiljeni zmanjšati. Pri sodobni imunoterapiji pa to ni tako. Malo se nam že svita, zakaj. Zdravnike zanima predvsem klinični efekt, mi, znanstveniki, pa bi radi vedeli, zakaj. Le z bazičnimi raziskavami lahko namreč neko terapijo še izboljšamo in zdravnikom posredujemo ustrezna navodila, kako in kaj.«
S sodobno imunoterapijo že zdravijo razsejan maligni melanom in pljučni rak, nekatere tumorje ledvic ter sečnega mehurja, pa limfom in nekatere rake glave ter vratu.
Letošnja Nobelova nagrajenca za področje medicine in fiziologije sta odkrila, kako lahko spodbudimo naš lastni imunski sistem, da sam ubije rakave celice. Vsak je odkril svojo pot in razvil zdravilo, ki spodbudi delovanje naših belih krvničk – natančneje aktivira limfocite T. To so naši vojaki, pojasnjuje prof. dr. Maja Čemažar z Oddelka za eksperimentalno onkologijo ljubljanskega Onkološkega inštituta. Prof. dr. Janja Ocvirk dodaja, da je sodobna imunoterapija od leta 2011 že na voljo tudi slovenskim bolnicam in bolnikom. Z njo se lahko učinkovito postavimo po robu rakavim celicam in s tem bolnikom podaljšamo življenje.
Za napredovalna rakava obolenja zdravniki in raziskovalci iščejo vedno nove in nove možnosti in poti zdravljenja. Vanje vključujejo vse metode, ki so na voljo, tudi sodobno imunoterapijo. Ob tem skrbno spremljajo in preverjajo, pri katerih kombinacijah so možnosti za uspeh največje.
O aterosklerozi in škodljivem LDL holesterolu
O mRNK cepivu proti raku trebušne slinavke in o lekcijah cepljenja proti covidu
Najprej k osebni zdravnici, naprej k dermatologu in kirurgu
Akupunktura je zdravilna metoda, ki temelji na vbadanju iglic v akupunkturne točke na telesu. Izhaja iz teorije akupunkturnih meridianov, ki potekajo vzdolž telesa in po katerih se pretaka življenjska energija či. Na ljubljanskem Onkološkem inštitutu, kjer dela tokratni sogovornik Ultrazvoka anesteziolog doc. dr. Iztok Potočnik, z akupunkturo zdravijo bolečino in lajšajo še nekatere druge zdravstvene težave ter tegobe, ki so posledice zdravljenja rakavih obolenj. K poslušanju vabi Iztok Konc.
Dr. Matjaž Vrtovec pravi, da včasih po posegu ni potrebna niti kompresijska terapija
Za krčnimi žilami trpi kar med štirideset in petdeset odstotkov ljudi. Ženske nekoliko pogosteje od moških
Značilnost sodobnih učinkovin za zdravljenje sladkorne bolezni je, da uredijo sladkorno bolezen, vplivajo na telesno, hkrati pa varujejo ledvice in srčno-žilni sistem
»Meni je vsak glavobol bolj neprijeten kot mamografija. Celoten pregled traja zgolj nekaj minut,« pravi gospa Alma Pašanović, prostovoljka pri Europi Donni
Klinični psiholog in psihoterapevt Gregor Žvelc izpostavlja, da delo v pomagajočih poklicih človeka psihično in fizično izčrpa
Dogajanje spremlja virolog dr. Andrej Steyer (NLZOH)
Kaj pravi mikrobiološka stroka: ali smo ljudje glede na mikrobioto vsejedi, vegetarijanci ali vegani?
Pisatelj Jaka Tomc pravi, naj se ljudje psihiatričnih bolnišnic ne bojimo
Najprej zamaščenost jeter, sledijo vnetje, fibroza in ciroza jeter. Kaj lahko storimo?
O uporabi laserja v zobozdravstvu s prof. Borisom Gašpircem. Na začetku se je pojavil slogan "no pain dentestry" (brezboleče zobozdravstvo)
Po ocenah živi v Sloveniji do 40.000 žensk z endometriozo. Sogovornik je s kolegicami in kolegi v peritonealni tekočini v trebušni votlini našel biomarkerje, ki so značilni za endometriozo
Gospod Marjan Doler svetuje, kako se znebiti strahu pred pregledom prostate
V Sloveniji se zadnje čase rodi približno 19.000 otrok na leto. To pomeni 19.000 žensk ali še bolje: 19.000 bodočih mamic, ki jim bo Ultrazvok odgovoril na štiri vprašanja. Krat dva, če štejemo še njihove partnerje, in krat štiri, če upoštevamo še njihove starše – bodoče dedke in babice. Štiri vprašanja tokratne oddaje so: Porod leže na hrbtu, ali čepe, stoje, ali porod v vodi? Porod doma ali v porodnišnici? Lajšati porodno bolečino: da ali ne? Kaj se zgodi, če ženska ne dovoli prerezanja presredka? V Ultrazvoku sprašuje Iztok Konc, odgovarja zdravnica Damijana Bosilj, specialistka ginekologije in porodništva, vodja Ginekološko-porodnega oddelka v Splošni bolnišnici Ptuj in prejemnica naziva naj (moja) ginekologinja leta 2021, ki ga podeljuje revija Viva. Foto: Prvi
Kar osemdeset odstotkov oseb z duševnimi težavami in motnjami, ki so vključeni v psihoterapijo, je na boljšem od tistih z enakimi težavami, ki v terapijo niso vključeni
Družinski zdravnik Miljen Vidaković iz Zdravstvenega doma v Kopru pravi, da je možno prav vse; najpogosteje pa se mehurčki pojavijo po eni strani trupa ali glave.
Z infektologom o dolgem covidu, post-vac sindromu, cepljenju in maskah
Neveljaven email naslov