Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Imunoterapija - odkritje, vredno Nobelove nagrade

06.12.2018


Ko pacient brez raka živi že deset let in kaže, da bo tako še nadaljnjih dvajset

Če smo maligna obolenja še nedolgo tega zdravili predvsem s kirurškimi posegi, obsevanji in kemoterapijo, pa lahko zdaj raka prav po zaslugi letošnjih Nobelovih nagrajencev Američana Allisona in Japonca Honja napademo še s povsem novim orožjem – z imunoterapijo. Ta je vso svojo moč najprej pokazala prav pri zdravljenju najtežjih rakavih obolenj – med njimi tudi pri malignem melanomu; črnem kožnem raku.

»Sodobna imunoterapija je povzročila pravo revolucijo pri zdravljenju razširjenega malignega melanoma. Od 15 do 20 odstotkov bolnikov, pred katerimi je bilo kljub kemoterapiji le še 10 mesecev življenja, je po zdravljenju s sodobno imunoterapijo živelo še več kot 10 let. In da ne bo pomote – ne 10 mesecev, 10 let! Raka ni bilo več! Črke C zato zdaj ne uporabljamo več za »cancer – rak«, ampak rečemo C kot »cure – zdravilo,« je navdušen prof. dr. Graham Pawelec, ki je mednarodno priznan strokovnjak in vodja raziskovalnih skupin v Nemčiji in Kanadi.

Sodobna imunoterapija je povzročila pravo revolucijo pri zdravljenju najbolj agresivnih rakavih obolenj. »Če imaš pacienta, pred katerim je bilo prej le še 10 mesecev življenja, zdaj pa brez raka živi že 10 let in predvidevaš, da bo tako še nadaljnjih 20 let, gre za res revolucionarno odkritje!« pravi prof. dr. Graham Pawelec.

Tudi v Sloveniji

Ugledni znanstvenik, ki se je pri nas mudil v dneh praznovanja osemdesete obletnice delovanja Onkološkega inštituta, je med pogovorom opozoril še na eno pomembno prednost in lastnost sodobne imunoterapije: »Pri starejših bolnikih z melanomom – govorim o pacientih, ki so starejši od 75 let, neredko pa tudi 80 let in več – je najnovejša imunoterapija vsaj enako učinkovita kot pri mlajših pacientih. Prav tako tudi stranski učinki pri starejših niso hujši; kar se dogaja ob zdravljenju s klasično kemoterapijo. Če starejši bolniki prejmejo tako visoke doze kemoterapevtikov kot mlajši, tega ne morejo preživeti in smo dozo prisiljeni zmanjšati. Pri sodobni imunoterapiji pa to ni tako. Malo se nam že svita, zakaj. Zdravnike zanima predvsem klinični efekt, mi, znanstveniki, pa bi radi vedeli, zakaj. Le z bazičnimi raziskavami lahko namreč neko terapijo še izboljšamo in zdravnikom posredujemo ustrezna navodila, kako in kaj.«

S sodobno imunoterapijo že zdravijo razsejan maligni melanom in pljučni rak, nekatere tumorje ledvic ter sečnega mehurja, pa limfom in nekatere rake glave ter vratu.

Letošnja Nobelova nagrajenca za področje medicine in fiziologije sta odkrila, kako lahko spodbudimo naš lastni imunski sistem, da sam ubije rakave celice. Vsak je odkril svojo pot in razvil zdravilo, ki spodbudi delovanje naših belih krvničk – natančneje aktivira limfocite T. To so naši vojaki, pojasnjuje prof. dr. Maja Čemažar z Oddelka za eksperimentalno onkologijo ljubljanskega Onkološkega inštituta. Prof. dr. Janja Ocvirk dodaja, da je sodobna imunoterapija od leta 2011 že na voljo tudi slovenskim bolnicam in bolnikom. Z njo se lahko učinkovito postavimo po robu rakavim celicam in s tem bolnikom podaljšamo življenje.

Za napredovalna rakava obolenja zdravniki in raziskovalci iščejo vedno nove in nove možnosti in poti zdravljenja. Vanje vključujejo vse metode, ki so na voljo, tudi sodobno imunoterapijo. Ob tem skrbno spremljajo in preverjajo, pri katerih kombinacijah so možnosti za uspeh največje.


Ultrazvok

915 epizod


Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.

Imunoterapija - odkritje, vredno Nobelove nagrade

06.12.2018


Ko pacient brez raka živi že deset let in kaže, da bo tako še nadaljnjih dvajset

Če smo maligna obolenja še nedolgo tega zdravili predvsem s kirurškimi posegi, obsevanji in kemoterapijo, pa lahko zdaj raka prav po zaslugi letošnjih Nobelovih nagrajencev Američana Allisona in Japonca Honja napademo še s povsem novim orožjem – z imunoterapijo. Ta je vso svojo moč najprej pokazala prav pri zdravljenju najtežjih rakavih obolenj – med njimi tudi pri malignem melanomu; črnem kožnem raku.

»Sodobna imunoterapija je povzročila pravo revolucijo pri zdravljenju razširjenega malignega melanoma. Od 15 do 20 odstotkov bolnikov, pred katerimi je bilo kljub kemoterapiji le še 10 mesecev življenja, je po zdravljenju s sodobno imunoterapijo živelo še več kot 10 let. In da ne bo pomote – ne 10 mesecev, 10 let! Raka ni bilo več! Črke C zato zdaj ne uporabljamo več za »cancer – rak«, ampak rečemo C kot »cure – zdravilo,« je navdušen prof. dr. Graham Pawelec, ki je mednarodno priznan strokovnjak in vodja raziskovalnih skupin v Nemčiji in Kanadi.

Sodobna imunoterapija je povzročila pravo revolucijo pri zdravljenju najbolj agresivnih rakavih obolenj. »Če imaš pacienta, pred katerim je bilo prej le še 10 mesecev življenja, zdaj pa brez raka živi že 10 let in predvidevaš, da bo tako še nadaljnjih 20 let, gre za res revolucionarno odkritje!« pravi prof. dr. Graham Pawelec.

Tudi v Sloveniji

Ugledni znanstvenik, ki se je pri nas mudil v dneh praznovanja osemdesete obletnice delovanja Onkološkega inštituta, je med pogovorom opozoril še na eno pomembno prednost in lastnost sodobne imunoterapije: »Pri starejših bolnikih z melanomom – govorim o pacientih, ki so starejši od 75 let, neredko pa tudi 80 let in več – je najnovejša imunoterapija vsaj enako učinkovita kot pri mlajših pacientih. Prav tako tudi stranski učinki pri starejših niso hujši; kar se dogaja ob zdravljenju s klasično kemoterapijo. Če starejši bolniki prejmejo tako visoke doze kemoterapevtikov kot mlajši, tega ne morejo preživeti in smo dozo prisiljeni zmanjšati. Pri sodobni imunoterapiji pa to ni tako. Malo se nam že svita, zakaj. Zdravnike zanima predvsem klinični efekt, mi, znanstveniki, pa bi radi vedeli, zakaj. Le z bazičnimi raziskavami lahko namreč neko terapijo še izboljšamo in zdravnikom posredujemo ustrezna navodila, kako in kaj.«

S sodobno imunoterapijo že zdravijo razsejan maligni melanom in pljučni rak, nekatere tumorje ledvic ter sečnega mehurja, pa limfom in nekatere rake glave ter vratu.

Letošnja Nobelova nagrajenca za področje medicine in fiziologije sta odkrila, kako lahko spodbudimo naš lastni imunski sistem, da sam ubije rakave celice. Vsak je odkril svojo pot in razvil zdravilo, ki spodbudi delovanje naših belih krvničk – natančneje aktivira limfocite T. To so naši vojaki, pojasnjuje prof. dr. Maja Čemažar z Oddelka za eksperimentalno onkologijo ljubljanskega Onkološkega inštituta. Prof. dr. Janja Ocvirk dodaja, da je sodobna imunoterapija od leta 2011 že na voljo tudi slovenskim bolnicam in bolnikom. Z njo se lahko učinkovito postavimo po robu rakavim celicam in s tem bolnikom podaljšamo življenje.

Za napredovalna rakava obolenja zdravniki in raziskovalci iščejo vedno nove in nove možnosti in poti zdravljenja. Vanje vključujejo vse metode, ki so na voljo, tudi sodobno imunoterapijo. Ob tem skrbno spremljajo in preverjajo, pri katerih kombinacijah so možnosti za uspeh največje.


27.10.2022

Ihan: Več zapletov zaradi covida je ob drugi okužbi, še več ob tretji

Priznani imunolog o dolgem covidu, cepljenju in cepivih proti covidu


20.10.2022

Roman Jerala: Smiselno je prezračevanje, uporaba mask, absolutno pa cepljenje

S sinteznim biologom o zadnjih študijah in podatkih


06.10.2022

Psihiatrinja: Panika ni smrtna, ampak ekstremno neprijetna

Panična motnja je pogostejša pri mlajših odraslih do tridesetega leta starosti in pri ženskah


29.09.2022

Bolezen napreduje počasi, a ko poči žila, je potrebna hitra reakcija

Dr. Hugon Možina o anevrizmi trebušne aorte


22.09.2022

Infektolog Trampuž še vedno prisega na uporabo zaščitnih mask

Koronavirus bo še krožil in nas okuževal


15.09.2022

Covid: Že oktobra pričakujemo med dva do štiri tisoč okužb dnevno

Epidemija v številkah z računalniškim programerjem Miho Kaduncem.


08.09.2022

Dolgi covid: Možgani mi enostavno pregorijo

Programer Davor Tavčar o dveh letih boja s posledicami covida


25.08.2022

Otrokom ne damo testa ustvarjalnosti, ampak naloge, ki omogočajo ustvarjalnost

Uspešen psiholog Todd Lubart je eden od najpomembnejših raziskovalcev človeške ustvarjalnosti


04.08.2022

Alojz Ihan: Jeseni bodo prišla cepiva, ki bodo vsebovala tudi omikron

Kakšna so zdaj priporočila svetovalne skupine za cepljenje


28.07.2022

Novi primeri opičjih koz v Sloveniji

Previdnost ni odveč. Na kaj naj bomo pozorni?


14.07.2022

Golnik – Zürich: Dobre novice o odkrivanju in zdravljenju pljučnega raka

Prav na področju zdravljenja najpogostejšega pljučnega raka je napredek največji in najhitrejši


07.07.2022

Dr. Lejko Zupanc: To je enostaven priročnik za življenje s covidom

Kdor pričakuje opustitev zaščitnih mask, ne bo zadovoljen z nasvetom


30.06.2022

Prehranske vlaknine – zanemarjen temelj zdravja

Boljša prebava, manjše tveganje za debelost, raka in sladkorno, nižji holesterol


23.06.2022

Gojmir Lešnjak Gojc o dolgem covidu: Dolgo bo trajalo, da bodo pljuča v redu

Igralec Gojmir Lešnjak Gojc je bil lanskega novembra zaradi hudega covida kar tri tedne hospitaliziran v Kliniki na Golniku. Zdravljenje je bilo uspešno in Gojc pravi, da so mu zdravniki rešili življenje. Kljub temu je po odpustu iz bolnišnice potreboval veliko časa za okrevanje in rehabilitacijo. Kakšno je njegovo počutje danes? S katerimi težavami se še bori? Ali dolgotrajni covid pri njem še vedno maha z repom? Priljubljenega igralca Gojmirja Lešnjaka Gojca je na Kras poklical Iztok Konc.


16.06.2022

Zaradi motenj dihanja med spanjem raven kisika nevarno pade – kot pri hudem covidu

Kar milijarda ljudi trpi za eno od motenj dihanja med spanjem, ocenjuje otorinolaringolog dr. Matej Delakorda iz Splošne bolnišnice Celje. Pojasnjuje, da je smrčanje najbolj blaga motnja dihanja med spanjem, apneja – to pomeni krajši ali daljši premor dihanja med spanjem – pa je med težjimi. Takrat lahko raven kisika v krvi pade tako zelo, kot pri najtežjih bolnikih s covidom, ki so potrebovali zdravljenje v bolnišnici. Zdravniki motnje dihanja med spanjem zdravijo z različnimi pristopi, med njimi je tudi kirurški poseg. Več v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: Prvi


Stran 6 od 46
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov