Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ko je obseg pasu pri ženskah nad 80 centimetrov, pri moških pa več kot 94 centimetrov
Prekomerna telesna teža je osrednji dejavnik tveganja za razvoj metabolnega sindroma. Ko je obseg pasu pri ženskah nad 80 cm, pri moških pa več kot 94, govorimo o trebušni ali centralni debelosti. Pogosto se ji pridružijo še povišan krvni tlak in preveč maščob ter sladkorja v krvi. Takrat postavijo zdravniki diagnozo metabolni oziroma presnovni sindrom.
Metabolni sindrom povzroča aterosklerozo, srčni infarkt in možgansko kap. Dr. Simona Ferjan s Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana pa opozarja še na nealkoholno zamaščenost jeter, ki v najslabšem primeru vodi do ciroze, raka in odpovedi jeter. Dobra novica je, da za spremembo življenjskega sloga, za boj proti odvečnim kilogramom in metabolnem sindromu ni nikoli prepozno.
Že res, da pogostost metabolnega sindroma narašča s starostjo, vendar debelost še zdaleč ni le domena srednjih in zrelih let. Po podatkih mednarodne raziskave je bilo v letu 2014 v Sloveniji približno 17 odstotkov petnajstletnikov in petnajstletnic čezmerno hranjenih ter debelih. Očitna razlika se je pokazala med spoloma, so zapisali pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, saj je bilo v povprečju skoraj dvakrat več čezmerno hranjenih in debelih fantov kot deklet. Ti podatki nas po deležu mladostnikov s prekomerno telesno težo uvrščajo na šesto mesto med državami Evropske unije.
Metabolni sindrom je bolezen sodobnega časa. Lahko ga preprečimo in premagamo – in to s pomočjo zdravnikov ali tudi sami. Raziskave kažejo, da k izboljšanju in ohranjanju zdravja 40 odstotkov prispeva hiter napredek medicine, kar 60 odstotkov pa preventivna dejavnost. In smo spet pri lastni skrbi za zdravje in zdravem življenjskem slogu.
915 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Ko je obseg pasu pri ženskah nad 80 centimetrov, pri moških pa več kot 94 centimetrov
Prekomerna telesna teža je osrednji dejavnik tveganja za razvoj metabolnega sindroma. Ko je obseg pasu pri ženskah nad 80 cm, pri moških pa več kot 94, govorimo o trebušni ali centralni debelosti. Pogosto se ji pridružijo še povišan krvni tlak in preveč maščob ter sladkorja v krvi. Takrat postavijo zdravniki diagnozo metabolni oziroma presnovni sindrom.
Metabolni sindrom povzroča aterosklerozo, srčni infarkt in možgansko kap. Dr. Simona Ferjan s Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana pa opozarja še na nealkoholno zamaščenost jeter, ki v najslabšem primeru vodi do ciroze, raka in odpovedi jeter. Dobra novica je, da za spremembo življenjskega sloga, za boj proti odvečnim kilogramom in metabolnem sindromu ni nikoli prepozno.
Že res, da pogostost metabolnega sindroma narašča s starostjo, vendar debelost še zdaleč ni le domena srednjih in zrelih let. Po podatkih mednarodne raziskave je bilo v letu 2014 v Sloveniji približno 17 odstotkov petnajstletnikov in petnajstletnic čezmerno hranjenih ter debelih. Očitna razlika se je pokazala med spoloma, so zapisali pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, saj je bilo v povprečju skoraj dvakrat več čezmerno hranjenih in debelih fantov kot deklet. Ti podatki nas po deležu mladostnikov s prekomerno telesno težo uvrščajo na šesto mesto med državami Evropske unije.
Metabolni sindrom je bolezen sodobnega časa. Lahko ga preprečimo in premagamo – in to s pomočjo zdravnikov ali tudi sami. Raziskave kažejo, da k izboljšanju in ohranjanju zdravja 40 odstotkov prispeva hiter napredek medicine, kar 60 odstotkov pa preventivna dejavnost. In smo spet pri lastni skrbi za zdravje in zdravem življenjskem slogu.
»Če bi strdek nastal v glavi ali pljučih, me ne bi bilo tukaj,« pravi zdaj 23-letni Žiga Spreitzer
Dr. Lovro Žiberna o razlogih, zakaj je le malo znano o učinkovanju zdravil na žensko telo
Ali bo v prihodnje vsak imel farmakogenetsko izkaznico? Pogovor z znanstvenico dr. Vito Dolžan
Kljub drugačnemu prepričanju so znaki in simptomi celiakije zelo raznoliki
Kdaj na kolonoskopijo? Kako naj se pripravim? Kaj pa bolečina?
Kirurg Janez Svet operira enega do dva bolnika z žolčnimi kamni na dan
Na prvem mestu so vitamini. Med obogatenimi živili pa prebivalci največkrat sežejo po tistih s probiotiki
Kaj storiti? Nasvet inženirke živilske tehnologije
Ali je pred Evropo in Slovenijo nov velik val epidemije? Kakšno nevarnost pomeni eksplozija okužb na Kitajskem?
V dveh letih odkrili kar dvakrat, celo trikrat več otrok s kroničnimi črevesnimi boleznimi
Prejemnika letošnjih velikih Krkinih nagrad za raziskovalno delo
Sladkorna bolezen: Celice trebušne slinavke komunicirajo s pomočjo kalcija
O stanju na intenzivnem covidnem oddelku v Mariboru
Radiolog Igor Požek s Klinike Golnik opozarja na posebnosti nekaterih pljučnic
V izolski bolnišnici se z relativno novim posegom lotijo tudi največjih trebušnih kil
Dr. Primož Rožman: Postarajo se namreč matične celice, ki sicer generirajo armado celic tako prirojenega kot tudi pridobljenega imunskega sistema
Pri starejših od petdeset let je najbolj izraženo čustvo v povezavi s cepljenjem upanje, pri mlajših pa dvom
Hitra in manj invazivna zamenjava okvarjene mitralne srčne zaklopke
Neveljaven email naslov