Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ko je obseg pasu pri ženskah nad 80 centimetrov, pri moških pa več kot 94 centimetrov
Prekomerna telesna teža je osrednji dejavnik tveganja za razvoj metabolnega sindroma. Ko je obseg pasu pri ženskah nad 80 cm, pri moških pa več kot 94, govorimo o trebušni ali centralni debelosti. Pogosto se ji pridružijo še povišan krvni tlak in preveč maščob ter sladkorja v krvi. Takrat postavijo zdravniki diagnozo metabolni oziroma presnovni sindrom.
Metabolni sindrom povzroča aterosklerozo, srčni infarkt in možgansko kap. Dr. Simona Ferjan s Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana pa opozarja še na nealkoholno zamaščenost jeter, ki v najslabšem primeru vodi do ciroze, raka in odpovedi jeter. Dobra novica je, da za spremembo življenjskega sloga, za boj proti odvečnim kilogramom in metabolnem sindromu ni nikoli prepozno.
Že res, da pogostost metabolnega sindroma narašča s starostjo, vendar debelost še zdaleč ni le domena srednjih in zrelih let. Po podatkih mednarodne raziskave je bilo v letu 2014 v Sloveniji približno 17 odstotkov petnajstletnikov in petnajstletnic čezmerno hranjenih ter debelih. Očitna razlika se je pokazala med spoloma, so zapisali pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, saj je bilo v povprečju skoraj dvakrat več čezmerno hranjenih in debelih fantov kot deklet. Ti podatki nas po deležu mladostnikov s prekomerno telesno težo uvrščajo na šesto mesto med državami Evropske unije.
Metabolni sindrom je bolezen sodobnega časa. Lahko ga preprečimo in premagamo – in to s pomočjo zdravnikov ali tudi sami. Raziskave kažejo, da k izboljšanju in ohranjanju zdravja 40 odstotkov prispeva hiter napredek medicine, kar 60 odstotkov pa preventivna dejavnost. In smo spet pri lastni skrbi za zdravje in zdravem življenjskem slogu.
915 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Ko je obseg pasu pri ženskah nad 80 centimetrov, pri moških pa več kot 94 centimetrov
Prekomerna telesna teža je osrednji dejavnik tveganja za razvoj metabolnega sindroma. Ko je obseg pasu pri ženskah nad 80 cm, pri moških pa več kot 94, govorimo o trebušni ali centralni debelosti. Pogosto se ji pridružijo še povišan krvni tlak in preveč maščob ter sladkorja v krvi. Takrat postavijo zdravniki diagnozo metabolni oziroma presnovni sindrom.
Metabolni sindrom povzroča aterosklerozo, srčni infarkt in možgansko kap. Dr. Simona Ferjan s Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana pa opozarja še na nealkoholno zamaščenost jeter, ki v najslabšem primeru vodi do ciroze, raka in odpovedi jeter. Dobra novica je, da za spremembo življenjskega sloga, za boj proti odvečnim kilogramom in metabolnem sindromu ni nikoli prepozno.
Že res, da pogostost metabolnega sindroma narašča s starostjo, vendar debelost še zdaleč ni le domena srednjih in zrelih let. Po podatkih mednarodne raziskave je bilo v letu 2014 v Sloveniji približno 17 odstotkov petnajstletnikov in petnajstletnic čezmerno hranjenih ter debelih. Očitna razlika se je pokazala med spoloma, so zapisali pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, saj je bilo v povprečju skoraj dvakrat več čezmerno hranjenih in debelih fantov kot deklet. Ti podatki nas po deležu mladostnikov s prekomerno telesno težo uvrščajo na šesto mesto med državami Evropske unije.
Metabolni sindrom je bolezen sodobnega časa. Lahko ga preprečimo in premagamo – in to s pomočjo zdravnikov ali tudi sami. Raziskave kažejo, da k izboljšanju in ohranjanju zdravja 40 odstotkov prispeva hiter napredek medicine, kar 60 odstotkov pa preventivna dejavnost. In smo spet pri lastni skrbi za zdravje in zdravem življenjskem slogu.
Priznani imunolog o dolgem covidu, cepljenju in cepivih proti covidu
S sinteznim biologom o zadnjih študijah in podatkih
V Mariboru o nekaterih novostih s področja nevrologije
Panična motnja je pogostejša pri mlajših odraslih do tridesetega leta starosti in pri ženskah
Dr. Hugon Možina o anevrizmi trebušne aorte
Koronavirus bo še krožil in nas okuževal
Epidemija v številkah z računalniškim programerjem Miho Kaduncem.
Programer Davor Tavčar o dveh letih boja s posledicami covida
Dr. Martin Rakuša o dolgem covidu
Uspešen psiholog Todd Lubart je eden od najpomembnejših raziskovalcev človeške ustvarjalnosti
Značilna je močna bolečina v prsnem košu
Kakšna so zdaj priporočila svetovalne skupine za cepljenje
Mikrobiolog Andrej Steyer o novem valu epidemije
Prav na področju zdravljenja najpogostejšega pljučnega raka je napredek največji in najhitrejši
Kdor pričakuje opustitev zaščitnih mask, ne bo zadovoljen z nasvetom
Boljša prebava, manjše tveganje za debelost, raka in sladkorno, nižji holesterol
Igralec Gojmir Lešnjak Gojc je bil lanskega novembra zaradi hudega covida kar tri tedne hospitaliziran v Kliniki na Golniku. Zdravljenje je bilo uspešno in Gojc pravi, da so mu zdravniki rešili življenje. Kljub temu je po odpustu iz bolnišnice potreboval veliko časa za okrevanje in rehabilitacijo. Kakšno je njegovo počutje danes? S katerimi težavami se še bori? Ali dolgotrajni covid pri njem še vedno maha z repom? Priljubljenega igralca Gojmirja Lešnjaka Gojca je na Kras poklical Iztok Konc.
Kar milijarda ljudi trpi za eno od motenj dihanja med spanjem, ocenjuje otorinolaringolog dr. Matej Delakorda iz Splošne bolnišnice Celje. Pojasnjuje, da je smrčanje najbolj blaga motnja dihanja med spanjem, apneja – to pomeni krajši ali daljši premor dihanja med spanjem – pa je med težjimi. Takrat lahko raven kisika v krvi pade tako zelo, kot pri najtežjih bolnikih s covidom, ki so potrebovali zdravljenje v bolnišnici. Zdravniki motnje dihanja med spanjem zdravijo z različnimi pristopi, med njimi je tudi kirurški poseg. Več v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: Prvi
Neveljaven email naslov