Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ali se danes samo zdi, da se s hrano in prehranjevanjem ukvarjamo preveč, ali je to res že na meji ali celo že čez?
O pravilni prehrani smo govorili v eni od poletnih oddaj, a ta tematika je še kako aktualna vse leto, še posebej po praznikih, ko nas včasih želodec boli od številnih dobrot na bogato obloženih mizah.
Poleti je lažje izbrati zdravo prehrano; vročina nas pogosto kar sama od sebe odvrača od težkih jedi. V poletnih mesecih nam prijajo lahke in hladne juhe, večkrat sežemo po svežem sezonskem sadju in tudi zelenjave je v izobilju. Prehransko svetovanje je več kot pogovor o hujšanju, več kot le borba z odvečnimi kilogrami in tudi več neprestano preštevanje kalorij. Diplomirana dietetičarka Katja Simić pravi, da pot do zdravja in zdravega načina življenja ni lahka in kratka. Kaj torej pravi dietetika – kakšen je zdrav način prehranjevanja?
Ljudje smo različni; nekateri morajo biti ob prehranjevanju pozorni na bolezni, s katerimi se spopadajo, na alergije, na osebna prepričanja. Največ bi morali zaužiti zelenjave – kar do pol kilograma dnevno – in sadja. Na našem jedilniku bi moralo biti več stročnic, kot so grah, leča, fižol, čičerika. V njih je veliko vlaknin in beljakovin. Pozabiti ne bi smeli na mleko in mlečne izdelke, na ribe in morske sadeže. Za žejo je najboljša voda.
Strokovnjaki so opazili nekatere ugodne trende na področju prehranjevanja v Sloveniji. Zaznali so, da se pri nas povečuje delež ljudi, ki vsakodnevno uživajo zelenjavo in redno zajtrkujejo, zmanjšuje pa se število tistih, ki uživajo sladkane pijače.
915 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Ali se danes samo zdi, da se s hrano in prehranjevanjem ukvarjamo preveč, ali je to res že na meji ali celo že čez?
O pravilni prehrani smo govorili v eni od poletnih oddaj, a ta tematika je še kako aktualna vse leto, še posebej po praznikih, ko nas včasih želodec boli od številnih dobrot na bogato obloženih mizah.
Poleti je lažje izbrati zdravo prehrano; vročina nas pogosto kar sama od sebe odvrača od težkih jedi. V poletnih mesecih nam prijajo lahke in hladne juhe, večkrat sežemo po svežem sezonskem sadju in tudi zelenjave je v izobilju. Prehransko svetovanje je več kot pogovor o hujšanju, več kot le borba z odvečnimi kilogrami in tudi več neprestano preštevanje kalorij. Diplomirana dietetičarka Katja Simić pravi, da pot do zdravja in zdravega načina življenja ni lahka in kratka. Kaj torej pravi dietetika – kakšen je zdrav način prehranjevanja?
Ljudje smo različni; nekateri morajo biti ob prehranjevanju pozorni na bolezni, s katerimi se spopadajo, na alergije, na osebna prepričanja. Največ bi morali zaužiti zelenjave – kar do pol kilograma dnevno – in sadja. Na našem jedilniku bi moralo biti več stročnic, kot so grah, leča, fižol, čičerika. V njih je veliko vlaknin in beljakovin. Pozabiti ne bi smeli na mleko in mlečne izdelke, na ribe in morske sadeže. Za žejo je najboljša voda.
Strokovnjaki so opazili nekatere ugodne trende na področju prehranjevanja v Sloveniji. Zaznali so, da se pri nas povečuje delež ljudi, ki vsakodnevno uživajo zelenjavo in redno zajtrkujejo, zmanjšuje pa se število tistih, ki uživajo sladkane pijače.
Priznani imunolog o dolgem covidu, cepljenju in cepivih proti covidu
S sinteznim biologom o zadnjih študijah in podatkih
V Mariboru o nekaterih novostih s področja nevrologije
Panična motnja je pogostejša pri mlajših odraslih do tridesetega leta starosti in pri ženskah
Dr. Hugon Možina o anevrizmi trebušne aorte
Koronavirus bo še krožil in nas okuževal
Epidemija v številkah z računalniškim programerjem Miho Kaduncem.
Programer Davor Tavčar o dveh letih boja s posledicami covida
Dr. Martin Rakuša o dolgem covidu
Uspešen psiholog Todd Lubart je eden od najpomembnejših raziskovalcev človeške ustvarjalnosti
Značilna je močna bolečina v prsnem košu
Kakšna so zdaj priporočila svetovalne skupine za cepljenje
Mikrobiolog Andrej Steyer o novem valu epidemije
Prav na področju zdravljenja najpogostejšega pljučnega raka je napredek največji in najhitrejši
Kdor pričakuje opustitev zaščitnih mask, ne bo zadovoljen z nasvetom
Boljša prebava, manjše tveganje za debelost, raka in sladkorno, nižji holesterol
Igralec Gojmir Lešnjak Gojc je bil lanskega novembra zaradi hudega covida kar tri tedne hospitaliziran v Kliniki na Golniku. Zdravljenje je bilo uspešno in Gojc pravi, da so mu zdravniki rešili življenje. Kljub temu je po odpustu iz bolnišnice potreboval veliko časa za okrevanje in rehabilitacijo. Kakšno je njegovo počutje danes? S katerimi težavami se še bori? Ali dolgotrajni covid pri njem še vedno maha z repom? Priljubljenega igralca Gojmirja Lešnjaka Gojca je na Kras poklical Iztok Konc.
Kar milijarda ljudi trpi za eno od motenj dihanja med spanjem, ocenjuje otorinolaringolog dr. Matej Delakorda iz Splošne bolnišnice Celje. Pojasnjuje, da je smrčanje najbolj blaga motnja dihanja med spanjem, apneja – to pomeni krajši ali daljši premor dihanja med spanjem – pa je med težjimi. Takrat lahko raven kisika v krvi pade tako zelo, kot pri najtežjih bolnikih s covidom, ki so potrebovali zdravljenje v bolnišnici. Zdravniki motnje dihanja med spanjem zdravijo z različnimi pristopi, med njimi je tudi kirurški poseg. Več v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: Prvi
Neveljaven email naslov