Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prvi primeri iz Kitajske obetajo, vendar je veliko vprašanj še neodgovorjenih
Najtežji bolniki s covid-19 zbolijo za pljučnico, ki resno ogrozi njihovo življenje. Z vprašanjem, kako bi vnetje v pljučih umirili, se ukvarja mnogo strokovnjakov. Dr. Miomir Knežević iz biotehnološkega podjetja Educell preverja, ali bi nam lahko uspelo s pomočjo matičnih celic. Dr. Kneževič pojasnjuje, da mezenhimske matične celice umirijo vnetje v pljučih, pri tem pa ne zavrejo imunskega odziva organizma. Na Kitajskem se je tovrstna terapija, sicer v redkih primerih, izkazala za uspešno.
Zdravljenje koronavirusne bolezni 19 z mezenhimskimi matičnimi celicami obeta, vendar zdaj še veliko vprašanj ostaja neodgovorjenih. Podjetje Educell je zato v mednarodni konzorcij povezalo trinajst podjetij, raziskovalnih in izobraževalnih inštitucij ter bolnišnic iz Slovenije, Nemčije, Izraela, Indije in ZDA. Skupaj se potegujejo za evropska raziskovalna sredstva. Pridružil se jim je tudi Nacionalni inštitut za biologijo. Dr. Tamara Lah Turnšek o njihovi vlogi pravi, da bodo zagotavljali in preverjali primernost uporabljenih mezenhimskih matičnih celic.
Ob študijah matičnih celic, je vedno več poročil tudi o možnosti zdravljenja s krvno plazmo tistih ljudi, ki so okužbo z novim koronavirusom že preboleli. Infektologinja dr. Mateja Logar z Infekcijske klinike v Ljubljani opozarja, da gre v tem trenutku še za eksperimentalno zdravljenje in da podatkov, kako protitelesa delujejo proti covid-19, še ni. Nekateri strokovnjaki celo izpostavljajo, da morda prav protitelesa zakrivijo poslabšanje zdravstvenega stanja obolelega, ki se običajno pojavi v drugem tednu po okužbi.
Zdravljenje s plazmo bo zahtevalo sodelovanje strokovnjakov z različnih medicinskih področjih. Med njimi tudi specialistov transfuzijske medicine. Ti bodo poskrbeli za ustrezen odvzem in pripravo krvne plazme, pojasnjuje Polonca Mali, vodja Kriznega štaba na Zavodu za transfuzijsko medicino. Doktorica Mali pojasnjuje, da so protitelesa prisotna že v nekaj dneh po okužbi, največ pa jih v krvi okuženega zaznajo med četrtim in šestim tednom okužbe.
915 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Prvi primeri iz Kitajske obetajo, vendar je veliko vprašanj še neodgovorjenih
Najtežji bolniki s covid-19 zbolijo za pljučnico, ki resno ogrozi njihovo življenje. Z vprašanjem, kako bi vnetje v pljučih umirili, se ukvarja mnogo strokovnjakov. Dr. Miomir Knežević iz biotehnološkega podjetja Educell preverja, ali bi nam lahko uspelo s pomočjo matičnih celic. Dr. Kneževič pojasnjuje, da mezenhimske matične celice umirijo vnetje v pljučih, pri tem pa ne zavrejo imunskega odziva organizma. Na Kitajskem se je tovrstna terapija, sicer v redkih primerih, izkazala za uspešno.
Zdravljenje koronavirusne bolezni 19 z mezenhimskimi matičnimi celicami obeta, vendar zdaj še veliko vprašanj ostaja neodgovorjenih. Podjetje Educell je zato v mednarodni konzorcij povezalo trinajst podjetij, raziskovalnih in izobraževalnih inštitucij ter bolnišnic iz Slovenije, Nemčije, Izraela, Indije in ZDA. Skupaj se potegujejo za evropska raziskovalna sredstva. Pridružil se jim je tudi Nacionalni inštitut za biologijo. Dr. Tamara Lah Turnšek o njihovi vlogi pravi, da bodo zagotavljali in preverjali primernost uporabljenih mezenhimskih matičnih celic.
Ob študijah matičnih celic, je vedno več poročil tudi o možnosti zdravljenja s krvno plazmo tistih ljudi, ki so okužbo z novim koronavirusom že preboleli. Infektologinja dr. Mateja Logar z Infekcijske klinike v Ljubljani opozarja, da gre v tem trenutku še za eksperimentalno zdravljenje in da podatkov, kako protitelesa delujejo proti covid-19, še ni. Nekateri strokovnjaki celo izpostavljajo, da morda prav protitelesa zakrivijo poslabšanje zdravstvenega stanja obolelega, ki se običajno pojavi v drugem tednu po okužbi.
Zdravljenje s plazmo bo zahtevalo sodelovanje strokovnjakov z različnih medicinskih področjih. Med njimi tudi specialistov transfuzijske medicine. Ti bodo poskrbeli za ustrezen odvzem in pripravo krvne plazme, pojasnjuje Polonca Mali, vodja Kriznega štaba na Zavodu za transfuzijsko medicino. Doktorica Mali pojasnjuje, da so protitelesa prisotna že v nekaj dneh po okužbi, največ pa jih v krvi okuženega zaznajo med četrtim in šestim tednom okužbe.
Priznani imunolog o dolgem covidu, cepljenju in cepivih proti covidu
S sinteznim biologom o zadnjih študijah in podatkih
V Mariboru o nekaterih novostih s področja nevrologije
Panična motnja je pogostejša pri mlajših odraslih do tridesetega leta starosti in pri ženskah
Dr. Hugon Možina o anevrizmi trebušne aorte
Koronavirus bo še krožil in nas okuževal
Epidemija v številkah z računalniškim programerjem Miho Kaduncem.
Programer Davor Tavčar o dveh letih boja s posledicami covida
Dr. Martin Rakuša o dolgem covidu
Uspešen psiholog Todd Lubart je eden od najpomembnejših raziskovalcev človeške ustvarjalnosti
Značilna je močna bolečina v prsnem košu
Kakšna so zdaj priporočila svetovalne skupine za cepljenje
Mikrobiolog Andrej Steyer o novem valu epidemije
Prav na področju zdravljenja najpogostejšega pljučnega raka je napredek največji in najhitrejši
Kdor pričakuje opustitev zaščitnih mask, ne bo zadovoljen z nasvetom
Boljša prebava, manjše tveganje za debelost, raka in sladkorno, nižji holesterol
Igralec Gojmir Lešnjak Gojc je bil lanskega novembra zaradi hudega covida kar tri tedne hospitaliziran v Kliniki na Golniku. Zdravljenje je bilo uspešno in Gojc pravi, da so mu zdravniki rešili življenje. Kljub temu je po odpustu iz bolnišnice potreboval veliko časa za okrevanje in rehabilitacijo. Kakšno je njegovo počutje danes? S katerimi težavami se še bori? Ali dolgotrajni covid pri njem še vedno maha z repom? Priljubljenega igralca Gojmirja Lešnjaka Gojca je na Kras poklical Iztok Konc.
Kar milijarda ljudi trpi za eno od motenj dihanja med spanjem, ocenjuje otorinolaringolog dr. Matej Delakorda iz Splošne bolnišnice Celje. Pojasnjuje, da je smrčanje najbolj blaga motnja dihanja med spanjem, apneja – to pomeni krajši ali daljši premor dihanja med spanjem – pa je med težjimi. Takrat lahko raven kisika v krvi pade tako zelo, kot pri najtežjih bolnikih s covidom, ki so potrebovali zdravljenje v bolnišnici. Zdravniki motnje dihanja med spanjem zdravijo z različnimi pristopi, med njimi je tudi kirurški poseg. Več v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: Prvi
Neveljaven email naslov