Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Lahko gre za covid-19
Nekatera zadnja spoznanja o novem koronavirusu vlivajo optimizem, druga pa so razlog za zaskrbljenost in še večjo previdnost. Kardiolog in specialist za žilne bolezni, virologinja in mikrobiologinja ter nevrolog – doc. dr. Gregor Tratar (UKC Ljubljana), prof. dr. Maja Ravnikar (NIB) in doc. dr. Martin Rakuša (UKC Maribor) – v tokratnem Ultrazvoku o zadnjih dognanjih, ki kažejo, da novi koronavirus še zdaleč ni premagan.
Dr. Martina Rakušo je epidemija novega koronavirusa ujela v Združenih državah Amerike. Natančneje v Rochestru v Minesoti, kamor je odšel na izpopolnjevnje na slovito Mayo kliniko. Iz Združenih držav Amerike se je vrnil pred dobrima dvema tednoma. Poročila in študije o novem koronavirusu je spremljal tako v Minesoti kot tudi v Evropi in seveda v Sloveniji. Raziskave kažejo, da virus prizadene tudi možgane in druge dele živčnega sistema. Na Kitajskem je kar vsak tretji bolnik poročal o nevroloških težavah – kot so omotica, glavobol in motnje zavesti. Izsledke kitajskih strokovnjakov potrjujejo tudi kolegi iz evropskih držav.
Dr. Gregor Tratar pravi, da zdravje in življenje najtežjih bolnikov pogosto ogrozi strjevanje krvi in nastajanje strdkov (tromboza). Še posebej ogroženi so bilniki, ki potrebujejejo večtedensko zdravljenje v intenzivni enoti.
Dr. Maja Ravnikar pojasnjuje, da so mutacije tiste, ki omogočijo preskok virusa z ene živalske vrste na drugo – oziroma v primeru novega koronavirusa z živali na človeka. Poudarja, da mutacije lahko oslabijo učinkovitost morebitnega cepiva proti covidu-19.
915 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Lahko gre za covid-19
Nekatera zadnja spoznanja o novem koronavirusu vlivajo optimizem, druga pa so razlog za zaskrbljenost in še večjo previdnost. Kardiolog in specialist za žilne bolezni, virologinja in mikrobiologinja ter nevrolog – doc. dr. Gregor Tratar (UKC Ljubljana), prof. dr. Maja Ravnikar (NIB) in doc. dr. Martin Rakuša (UKC Maribor) – v tokratnem Ultrazvoku o zadnjih dognanjih, ki kažejo, da novi koronavirus še zdaleč ni premagan.
Dr. Martina Rakušo je epidemija novega koronavirusa ujela v Združenih državah Amerike. Natančneje v Rochestru v Minesoti, kamor je odšel na izpopolnjevnje na slovito Mayo kliniko. Iz Združenih držav Amerike se je vrnil pred dobrima dvema tednoma. Poročila in študije o novem koronavirusu je spremljal tako v Minesoti kot tudi v Evropi in seveda v Sloveniji. Raziskave kažejo, da virus prizadene tudi možgane in druge dele živčnega sistema. Na Kitajskem je kar vsak tretji bolnik poročal o nevroloških težavah – kot so omotica, glavobol in motnje zavesti. Izsledke kitajskih strokovnjakov potrjujejo tudi kolegi iz evropskih držav.
Dr. Gregor Tratar pravi, da zdravje in življenje najtežjih bolnikov pogosto ogrozi strjevanje krvi in nastajanje strdkov (tromboza). Še posebej ogroženi so bilniki, ki potrebujejejo večtedensko zdravljenje v intenzivni enoti.
Dr. Maja Ravnikar pojasnjuje, da so mutacije tiste, ki omogočijo preskok virusa z ene živalske vrste na drugo – oziroma v primeru novega koronavirusa z živali na človeka. Poudarja, da mutacije lahko oslabijo učinkovitost morebitnega cepiva proti covidu-19.
Priznani imunolog o dolgem covidu, cepljenju in cepivih proti covidu
S sinteznim biologom o zadnjih študijah in podatkih
V Mariboru o nekaterih novostih s področja nevrologije
Panična motnja je pogostejša pri mlajših odraslih do tridesetega leta starosti in pri ženskah
Dr. Hugon Možina o anevrizmi trebušne aorte
Koronavirus bo še krožil in nas okuževal
Epidemija v številkah z računalniškim programerjem Miho Kaduncem.
Programer Davor Tavčar o dveh letih boja s posledicami covida
Dr. Martin Rakuša o dolgem covidu
Uspešen psiholog Todd Lubart je eden od najpomembnejših raziskovalcev človeške ustvarjalnosti
Značilna je močna bolečina v prsnem košu
Kakšna so zdaj priporočila svetovalne skupine za cepljenje
Mikrobiolog Andrej Steyer o novem valu epidemije
Prav na področju zdravljenja najpogostejšega pljučnega raka je napredek največji in najhitrejši
Kdor pričakuje opustitev zaščitnih mask, ne bo zadovoljen z nasvetom
Boljša prebava, manjše tveganje za debelost, raka in sladkorno, nižji holesterol
Igralec Gojmir Lešnjak Gojc je bil lanskega novembra zaradi hudega covida kar tri tedne hospitaliziran v Kliniki na Golniku. Zdravljenje je bilo uspešno in Gojc pravi, da so mu zdravniki rešili življenje. Kljub temu je po odpustu iz bolnišnice potreboval veliko časa za okrevanje in rehabilitacijo. Kakšno je njegovo počutje danes? S katerimi težavami se še bori? Ali dolgotrajni covid pri njem še vedno maha z repom? Priljubljenega igralca Gojmirja Lešnjaka Gojca je na Kras poklical Iztok Konc.
Kar milijarda ljudi trpi za eno od motenj dihanja med spanjem, ocenjuje otorinolaringolog dr. Matej Delakorda iz Splošne bolnišnice Celje. Pojasnjuje, da je smrčanje najbolj blaga motnja dihanja med spanjem, apneja – to pomeni krajši ali daljši premor dihanja med spanjem – pa je med težjimi. Takrat lahko raven kisika v krvi pade tako zelo, kot pri najtežjih bolnikih s covidom, ki so potrebovali zdravljenje v bolnišnici. Zdravniki motnje dihanja med spanjem zdravijo z različnimi pristopi, med njimi je tudi kirurški poseg. Več v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: Prvi
Neveljaven email naslov