Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Sloveniji pet različic virusa, po svetu že več deset tisoč
Ko je mikrobiologinja prof. dr. Maja Rupnik z Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano aprila v laboratoriju »pod lupo« vzela vzorec novega koronavirusa in pregledala virusno RNK, je prišla do zanimivega odkritja. Ugotovila je, da je virus v Slovenijo, natančneje na Štajersko, prišel iz območja Malezije ali Singapurja.
Francoski Nobelovec Luc Montagnier, ki je odkril virus hiv, je v dednem zapisu novega koronavirusa odkril delček hiva. Znanstvenik ugotavlja, da je to dokaz, da je novi koronavirus (SARS-COV 2) delo človeških rok. Sogovornica oddaje Ultrazvok mu ne pritrjuje. »Menim, da ti delčki ne dokazujejo, da je virus narejen umetno. Vsi koronavirusi, ki jih poznamo, živijo v naravi v nekem živalskem rezervoarju. Teoretično je seveda možno, da bi novi koronavirus nastal v laboratoriju, vendar je verjetnost za to izjemno majhna. Novi koronavirus je zelo podoben koronavirusom iz živalskega sveta.«
Raziskovalci opozarjajo, da o novem koronavirusu še vedno ne vemo veliko; številne njegove lastnosti jih tudI presenečajo. Pravijo, da v svoji karieri še niso videli takega virusa, kot je SARS-COV 2. Prof. Rupnik je dnevno v stiku s slovenskimi in evropskimi kolegi. Pravi, da zdaj veliko raziskujejo, kje bo virus ostal in na kakšen način nas bo spremljal. Zdi se, da bi s človeka lahko prešel na mačke, dihurje, hrčke in purane. Te živalske vrste bodo lahko izvor vedno novih izbruhov covid-19.
915 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
V Sloveniji pet različic virusa, po svetu že več deset tisoč
Ko je mikrobiologinja prof. dr. Maja Rupnik z Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano aprila v laboratoriju »pod lupo« vzela vzorec novega koronavirusa in pregledala virusno RNK, je prišla do zanimivega odkritja. Ugotovila je, da je virus v Slovenijo, natančneje na Štajersko, prišel iz območja Malezije ali Singapurja.
Francoski Nobelovec Luc Montagnier, ki je odkril virus hiv, je v dednem zapisu novega koronavirusa odkril delček hiva. Znanstvenik ugotavlja, da je to dokaz, da je novi koronavirus (SARS-COV 2) delo človeških rok. Sogovornica oddaje Ultrazvok mu ne pritrjuje. »Menim, da ti delčki ne dokazujejo, da je virus narejen umetno. Vsi koronavirusi, ki jih poznamo, živijo v naravi v nekem živalskem rezervoarju. Teoretično je seveda možno, da bi novi koronavirus nastal v laboratoriju, vendar je verjetnost za to izjemno majhna. Novi koronavirus je zelo podoben koronavirusom iz živalskega sveta.«
Raziskovalci opozarjajo, da o novem koronavirusu še vedno ne vemo veliko; številne njegove lastnosti jih tudI presenečajo. Pravijo, da v svoji karieri še niso videli takega virusa, kot je SARS-COV 2. Prof. Rupnik je dnevno v stiku s slovenskimi in evropskimi kolegi. Pravi, da zdaj veliko raziskujejo, kje bo virus ostal in na kakšen način nas bo spremljal. Zdi se, da bi s človeka lahko prešel na mačke, dihurje, hrčke in purane. Te živalske vrste bodo lahko izvor vedno novih izbruhov covid-19.
Priznani imunolog o dolgem covidu, cepljenju in cepivih proti covidu
S sinteznim biologom o zadnjih študijah in podatkih
V Mariboru o nekaterih novostih s področja nevrologije
Panična motnja je pogostejša pri mlajših odraslih do tridesetega leta starosti in pri ženskah
Dr. Hugon Možina o anevrizmi trebušne aorte
Koronavirus bo še krožil in nas okuževal
Epidemija v številkah z računalniškim programerjem Miho Kaduncem.
Programer Davor Tavčar o dveh letih boja s posledicami covida
Dr. Martin Rakuša o dolgem covidu
Uspešen psiholog Todd Lubart je eden od najpomembnejših raziskovalcev človeške ustvarjalnosti
Značilna je močna bolečina v prsnem košu
Kakšna so zdaj priporočila svetovalne skupine za cepljenje
Mikrobiolog Andrej Steyer o novem valu epidemije
Prav na področju zdravljenja najpogostejšega pljučnega raka je napredek največji in najhitrejši
Kdor pričakuje opustitev zaščitnih mask, ne bo zadovoljen z nasvetom
Boljša prebava, manjše tveganje za debelost, raka in sladkorno, nižji holesterol
Igralec Gojmir Lešnjak Gojc je bil lanskega novembra zaradi hudega covida kar tri tedne hospitaliziran v Kliniki na Golniku. Zdravljenje je bilo uspešno in Gojc pravi, da so mu zdravniki rešili življenje. Kljub temu je po odpustu iz bolnišnice potreboval veliko časa za okrevanje in rehabilitacijo. Kakšno je njegovo počutje danes? S katerimi težavami se še bori? Ali dolgotrajni covid pri njem še vedno maha z repom? Priljubljenega igralca Gojmirja Lešnjaka Gojca je na Kras poklical Iztok Konc.
Kar milijarda ljudi trpi za eno od motenj dihanja med spanjem, ocenjuje otorinolaringolog dr. Matej Delakorda iz Splošne bolnišnice Celje. Pojasnjuje, da je smrčanje najbolj blaga motnja dihanja med spanjem, apneja – to pomeni krajši ali daljši premor dihanja med spanjem – pa je med težjimi. Takrat lahko raven kisika v krvi pade tako zelo, kot pri najtežjih bolnikih s covidom, ki so potrebovali zdravljenje v bolnišnici. Zdravniki motnje dihanja med spanjem zdravijo z različnimi pristopi, med njimi je tudi kirurški poseg. Več v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: Prvi
Neveljaven email naslov