Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Ni dokazov, da bi virus nastal v laboratoriju

04.06.2020


V Sloveniji pet različic virusa, po svetu že več deset tisoč

Ko je mikrobiologinja prof. dr. Maja Rupnik z Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano aprila v laboratoriju »pod lupo« vzela vzorec novega koronavirusa in pregledala virusno RNK, je prišla do zanimivega odkritja. Ugotovila je, da je virus v Slovenijo, natančneje na Štajersko, prišel iz območja Malezije ali Singapurja.

Francoski Nobelovec Luc Montagnier, ki je odkril virus hiv, je v dednem zapisu novega koronavirusa odkril delček hiva. Znanstvenik ugotavlja, da je to dokaz, da je novi koronavirus (SARS-COV 2) delo človeških rok. Sogovornica oddaje Ultrazvok mu ne pritrjuje. »Menim, da ti delčki ne dokazujejo, da je virus narejen umetno. Vsi koronavirusi, ki jih poznamo, živijo v naravi v nekem živalskem rezervoarju. Teoretično je seveda možno, da bi novi koronavirus nastal v laboratoriju, vendar je verjetnost za to izjemno majhna. Novi koronavirus je zelo podoben koronavirusom iz živalskega sveta.«

Raziskovalci opozarjajo, da o novem koronavirusu še vedno ne vemo veliko; številne njegove lastnosti jih tudI presenečajo. Pravijo, da v svoji karieri še niso videli takega virusa, kot je SARS-COV 2. Prof. Rupnik je dnevno v stiku s slovenskimi in evropskimi kolegi. Pravi, da zdaj veliko raziskujejo, kje bo virus ostal in na kakšen način nas bo spremljal. Zdi se, da bi s človeka lahko prešel na mačke, dihurje, hrčke in purane. Te živalske vrste bodo lahko izvor vedno novih izbruhov covid-19.


Ultrazvok

915 epizod


Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.

Ni dokazov, da bi virus nastal v laboratoriju

04.06.2020


V Sloveniji pet različic virusa, po svetu že več deset tisoč

Ko je mikrobiologinja prof. dr. Maja Rupnik z Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano aprila v laboratoriju »pod lupo« vzela vzorec novega koronavirusa in pregledala virusno RNK, je prišla do zanimivega odkritja. Ugotovila je, da je virus v Slovenijo, natančneje na Štajersko, prišel iz območja Malezije ali Singapurja.

Francoski Nobelovec Luc Montagnier, ki je odkril virus hiv, je v dednem zapisu novega koronavirusa odkril delček hiva. Znanstvenik ugotavlja, da je to dokaz, da je novi koronavirus (SARS-COV 2) delo človeških rok. Sogovornica oddaje Ultrazvok mu ne pritrjuje. »Menim, da ti delčki ne dokazujejo, da je virus narejen umetno. Vsi koronavirusi, ki jih poznamo, živijo v naravi v nekem živalskem rezervoarju. Teoretično je seveda možno, da bi novi koronavirus nastal v laboratoriju, vendar je verjetnost za to izjemno majhna. Novi koronavirus je zelo podoben koronavirusom iz živalskega sveta.«

Raziskovalci opozarjajo, da o novem koronavirusu še vedno ne vemo veliko; številne njegove lastnosti jih tudI presenečajo. Pravijo, da v svoji karieri še niso videli takega virusa, kot je SARS-COV 2. Prof. Rupnik je dnevno v stiku s slovenskimi in evropskimi kolegi. Pravi, da zdaj veliko raziskujejo, kje bo virus ostal in na kakšen način nas bo spremljal. Zdi se, da bi s človeka lahko prešel na mačke, dihurje, hrčke in purane. Te živalske vrste bodo lahko izvor vedno novih izbruhov covid-19.


27.10.2022

Ihan: Več zapletov zaradi covida je ob drugi okužbi, še več ob tretji

Priznani imunolog o dolgem covidu, cepljenju in cepivih proti covidu


20.10.2022

Roman Jerala: Smiselno je prezračevanje, uporaba mask, absolutno pa cepljenje

S sinteznim biologom o zadnjih študijah in podatkih


06.10.2022

Psihiatrinja: Panika ni smrtna, ampak ekstremno neprijetna

Panična motnja je pogostejša pri mlajših odraslih do tridesetega leta starosti in pri ženskah


29.09.2022

Bolezen napreduje počasi, a ko poči žila, je potrebna hitra reakcija

Dr. Hugon Možina o anevrizmi trebušne aorte


22.09.2022

Infektolog Trampuž še vedno prisega na uporabo zaščitnih mask

Koronavirus bo še krožil in nas okuževal


15.09.2022

Covid: Že oktobra pričakujemo med dva do štiri tisoč okužb dnevno

Epidemija v številkah z računalniškim programerjem Miho Kaduncem.


08.09.2022

Dolgi covid: Možgani mi enostavno pregorijo

Programer Davor Tavčar o dveh letih boja s posledicami covida


25.08.2022

Otrokom ne damo testa ustvarjalnosti, ampak naloge, ki omogočajo ustvarjalnost

Uspešen psiholog Todd Lubart je eden od najpomembnejših raziskovalcev človeške ustvarjalnosti


04.08.2022

Alojz Ihan: Jeseni bodo prišla cepiva, ki bodo vsebovala tudi omikron

Kakšna so zdaj priporočila svetovalne skupine za cepljenje


28.07.2022

Novi primeri opičjih koz v Sloveniji

Previdnost ni odveč. Na kaj naj bomo pozorni?


14.07.2022

Golnik – Zürich: Dobre novice o odkrivanju in zdravljenju pljučnega raka

Prav na področju zdravljenja najpogostejšega pljučnega raka je napredek največji in najhitrejši


07.07.2022

Dr. Lejko Zupanc: To je enostaven priročnik za življenje s covidom

Kdor pričakuje opustitev zaščitnih mask, ne bo zadovoljen z nasvetom


30.06.2022

Prehranske vlaknine – zanemarjen temelj zdravja

Boljša prebava, manjše tveganje za debelost, raka in sladkorno, nižji holesterol


23.06.2022

Gojmir Lešnjak Gojc o dolgem covidu: Dolgo bo trajalo, da bodo pljuča v redu

Igralec Gojmir Lešnjak Gojc je bil lanskega novembra zaradi hudega covida kar tri tedne hospitaliziran v Kliniki na Golniku. Zdravljenje je bilo uspešno in Gojc pravi, da so mu zdravniki rešili življenje. Kljub temu je po odpustu iz bolnišnice potreboval veliko časa za okrevanje in rehabilitacijo. Kakšno je njegovo počutje danes? S katerimi težavami se še bori? Ali dolgotrajni covid pri njem še vedno maha z repom? Priljubljenega igralca Gojmirja Lešnjaka Gojca je na Kras poklical Iztok Konc.


16.06.2022

Zaradi motenj dihanja med spanjem raven kisika nevarno pade – kot pri hudem covidu

Kar milijarda ljudi trpi za eno od motenj dihanja med spanjem, ocenjuje otorinolaringolog dr. Matej Delakorda iz Splošne bolnišnice Celje. Pojasnjuje, da je smrčanje najbolj blaga motnja dihanja med spanjem, apneja – to pomeni krajši ali daljši premor dihanja med spanjem – pa je med težjimi. Takrat lahko raven kisika v krvi pade tako zelo, kot pri najtežjih bolnikih s covidom, ki so potrebovali zdravljenje v bolnišnici. Zdravniki motnje dihanja med spanjem zdravijo z različnimi pristopi, med njimi je tudi kirurški poseg. Več v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: Prvi


Stran 6 od 46
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov