Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Postonjčani in Pivčani morajo vodo tudi v prihodnje prekuhavati, kar je že tretjič v dobrem pol letu in drugič v slaben mesecu dni, saj sredina analiza vode še vedno kaže na prisotnost mikroorganizmov.
Medtem ko skušajo strokovnjaki ugotoviti, od kod izvira onesnaženje vodnega vira Malenščica, veliko občanov verjame, da je vse skupaj posledica izdatnega polivanja polj z digestrskim ostankom iz ilirsko – bistriške bioplinarne, na katerega so opozarjali vse minulo leto.
”Voda, ki sem jo mikroskopsko pregledal konec leta je bila takšna, kot bi jo dobil iz Cerkniškega jezera,” je Sabrini Mulec dejal Gorazd Pretnar z Zavoda za zdravstveno varstvo Koper.
V iskanju vzroka za onesnaženost in sklepanju, da gre za napako v sistemu, saj je vodovod zastarel in potreben obnove, ter dejstvu, da vodno zaledje Malnov seže zelo daleč, in da v kraško podzemlje niso uspeli prodreti niti vrhunski strokovnjaki krasoslovci, si na Kovodu prizadevajo, da bi sistem čimprej normalno deloval. Prekuhavanje je za zdaj , meni direktor Kovoda Edi Šibenik, zadosten ukrep.
Se pa trudijo, da bi pod okriljem projekta za čisto porečje Ljubljanice uspeli pridobiti sredstva za obnovo celotnega vodovoda in uvedbo sistema ultrafiltracije. Hkrati je to priložnost, opozarja Šibenik, da vlada vendarle sprejme uredbo o vodovarstvenih pasovih občine Postojna, Pivka in Cerknica, kar bi bila zakonska podlaga, da se prepreči nedovoljeno oziroma neodgovorno gnojenje ali dovažanje nedovoljenih snovi. Na okoljskem ministrstvu so na vprašanje Sabrine Mulec v zvezi s sprejemom uredbe odgovorili nenavadno skromno. Dejali so le, da je uredba v letošnjem načrtu dela.
Postonjčani in Pivčani morajo vodo tudi v prihodnje prekuhavati, kar je že tretjič v dobrem pol letu in drugič v slaben mesecu dni, saj sredina analiza vode še vedno kaže na prisotnost mikroorganizmov.
Medtem ko skušajo strokovnjaki ugotoviti, od kod izvira onesnaženje vodnega vira Malenščica, veliko občanov verjame, da je vse skupaj posledica izdatnega polivanja polj z digestrskim ostankom iz ilirsko – bistriške bioplinarne, na katerega so opozarjali vse minulo leto.
”Voda, ki sem jo mikroskopsko pregledal konec leta je bila takšna, kot bi jo dobil iz Cerkniškega jezera,” je Sabrini Mulec dejal Gorazd Pretnar z Zavoda za zdravstveno varstvo Koper.
V iskanju vzroka za onesnaženost in sklepanju, da gre za napako v sistemu, saj je vodovod zastarel in potreben obnove, ter dejstvu, da vodno zaledje Malnov seže zelo daleč, in da v kraško podzemlje niso uspeli prodreti niti vrhunski strokovnjaki krasoslovci, si na Kovodu prizadevajo, da bi sistem čimprej normalno deloval. Prekuhavanje je za zdaj , meni direktor Kovoda Edi Šibenik, zadosten ukrep.
Se pa trudijo, da bi pod okriljem projekta za čisto porečje Ljubljanice uspeli pridobiti sredstva za obnovo celotnega vodovoda in uvedbo sistema ultrafiltracije. Hkrati je to priložnost, opozarja Šibenik, da vlada vendarle sprejme uredbo o vodovarstvenih pasovih občine Postojna, Pivka in Cerknica, kar bi bila zakonska podlaga, da se prepreči nedovoljeno oziroma neodgovorno gnojenje ali dovažanje nedovoljenih snovi. Na okoljskem ministrstvu so na vprašanje Sabrine Mulec v zvezi s sprejemom uredbe odgovorili nenavadno skromno. Dejali so le, da je uredba v letošnjem načrtu dela.
Ob rojstnem dnevu Vala 202 poslušalcem odgovarjajo Andrej Karoli, Miha Šalehar, Nataša Štefe, Anja Hlača Ferjančič in Uršula Zaletelj.
Razbijamo mite in stereotipe o K-popu. Glasbi iz Južne Koreje, ki je obnorela mlade po vsem svetu!
Vas zanima kaj je bil v resnici najstarejši poklic na svetu? Ali so Ljubljančani res izumili kolo? Kakšen je bil bonton na emonskih javnih straniščih? Kam je Trubar skril svoje prepovedane bukve? Zakaj Julija ni marala za Prešerna? Katere so bile zadnje besede župana Hribarja preden je skočil v Ljubljanico? Kako smo preživeli socializem in zraven postali svetovni prvaki v košarki? Prisluhinte reportaži iz gledališke ekskurzije skozi zgodovino Ljubljane.
Prihaja čas intenzivnega prehajanja državnih meja: nekateri se odpravljajo na dopust samo v sosednje države in morajo vzeti s seboj le osebno izkaznico, spet drugi potujejo v najbolj odmaknjene konce sveta, v katerih ne zadostuje samo veljaven potni list, ampak je treba pridobiti tudi posebna dovoljenja. In čeprav Slovenci praviloma nimamo večjih težav pri potovanjih po svetu, si moramo pravočasno priskrbeti vizum, če ga država vstopa zahteva, biti pozorni na dosledno izpolnjevanje obrazcev in se pozanimati, ali morda ne potrebujemo tudi potrdil o cepljenjih.
Jaka Kranjc, član ekipe Društva ekologi brez meja, ki je ob svetovnem dnevu oceanov preverjala in popisovala onesnaženost reke Rižane, ki se izliva v Jadransko morje. Ekologi brez meja opravljajo pionirsko delo na področju analize realnega stanja onesnaženosti slovenskih vodotokov in našega dela Jadranskega morja. Na državni ravni namreč tovrstnih statistik ne beležimo. Najbolj elegantna in tudi najučinkovitejša rešitev za zmanjšanje količine plastičnih odpadkov je dolgoročno zmerna in preudarna potrošnja. Po ocenah strokovnjakov namreč kar 50 odstotkov plastičnih izdelkov in embalaž uporabimo samo enkrat, nato pa jih odvržemo v naravo.
Jošt Napret opisuje, kako je ekipa slovenskih jadralnih padalcev premaknila nov mejnik. Aprila so skupaj z Bojanom Gaberškom, Primožem Sušo in Dušanom Orožem uspeli postaviti nov svetovni rekord v poletu s povratkom na vzletišče, preleteli so kar 302 kilometra v desetih urah in prejšnji rekord izboljšali za 20 kilometrov.
Finančni komentar je prispeval upravljalec skladov pri KBM Infond Damjan Kovačič.
Cascais je kraj, kjer so življenjski stroški zelo visoki, je portugalska Azurna obala ali portugalski Monako, letos pa tudi mesto z nazivom Evropska prestolnica mladih. Vodja projekta Catarina Marques Vieira pravi, da mladi do 30 ali 35 leta živijo pri starših, zato se osredotočajo zlasti na reševanje stanovanjske problematike.
Je kitara, ki pooseblja rock'n'roll, blues, jazz in ostale glasbene zvrsti, ime pa ji je kar po znamki; ne glede na model, barvo ali leto izdelave, pravijo ji Gibsonka. Zlasti prelomno je bilo leto 1952, ko je ameriški glasbenik Les Paul izdelal električno kitaro, kot jo poznamo še danes. Pionir električnega zvoka, tedaj eksperimentalni umetnik, je izumil prepoznavni ton, ki je pozneje plemenitil najbolj znane glasbene stvaritve.
Evrovizijsko razglednico iz Lizbone pošilja Maruša Kerec.
Lea Sirk je z odličnim odrskim nastopom in odbitimi intervjuji prepričala Evropo. Slovenija se je prvič po letu 2015 spet uvrstila v sobotni finale
Rana ura, slovenskih fantov grob, je eden najbolj ustaljenih slovenskih antipregovorov, ki je nastal s križanjem dveh pregovorov. Izraz antipregovor se je v jezikoslovju prvič pojavil v začetku 80-ih let, ko je paremiolog Wolfgang Mieder izdal zbirko takih izrazov. “Gre za parodijo znanih pregovorov, ki poleg tega, da prinašajo parodijo osnovne enote, tudi zabavajo,” razlaga jezikoslovec z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša dr. Matej Meterc.
Finančni komentar je tokrat prispeval Luka Gubo, upravljalec skladov iz družbe Numerica Partners.
S svojim rdečim kovčkom, palico, ki jo podpira pri hoji in ročno torbico se je konec februarja Irma Dall’Armellina oziroma nona Irma, kot ji ljubkovalno pravijo v Italiji, pri svojih 93 letih odpravila na tritedensko prostovoljno delo v Kenijo. Deset let je finančno podpirala patra Remigia, da je lahko gradil šole, bolnišnice in sirotišnice, potem pa se je en dan odločila, da si bo v živo pogledala sad njene pomoči. Zdaj je zaradi svoje poti postala spletni fenomen in navdih za mnoge.
Zagovorniki in nasprotniki univerzalnega temeljnega dohodka o priložnostih, nevarnostih in možnostih za eksperiment. UTD naj bi preprečil državni paternalizem, omogočil večjo svobodo in kreativnost posameznika ter zagotovil drugačno prerazporeditev sredstev. Medtem ko podporniki v UTD vidijo sredstvo za nadgradnjo socialne države in ukrep proti revščini, skeptiki opozarjajona morebitne pasti.
Z balkona je pogled na prepoznavni dimnik nekdanje tovarne ribjih konzerv. Delamaris leta 2018 na slovenski obali nima več proizvodnje, industrijska Izola iz starih časov je res še zgolj v simboliki dimnika. Pisatelj Borut Golob je fizično delo in prekarstvo v delavskem Kranju spoznal že v zgodnji mladosti, zdaj je že nekaj mesecev preseljen ob morje, kjer dela v šoli. Lucidno analizira delavski in gospodarski položaj v Sloveniji in Evropi, nastavlja ogledalo “dobrim turističnim letinam, politiki v službi kapitala, gospodarski rasti kot pesku v oči … Spomni na Louisa Adamiča, “najboljšega slovenskega pisatelja,” ki je pred skoraj 90 leti v ZDA napisal delo Dinamit, neke vrste učbenik razrednega boja, odnosa med delavstvom in kapitalizmom. Pojasni, zakaj ima kapitalizem kot produkcijski način fašizem vgrajen v sebi in zakaj je Adamič, ki je v ZDA emigriral, ko je imel samo 15 let, razumel, da če ljudem ne daš kruha, jim moraš dati sovraštvo. Tudi zato Dinamit začne s citatom Jayja Golda, enega najbolj razvpitih ameriških kapitalistov 19. stoletja: “Pol delavskega razreda lahko najamem za to, da pobijem drugo polovico.”
Ob prazniku dela analiziramo aktualne razmere, iščemo tudi primere dobre prakse, ki uspešno prepletajo dobiček in spoštovanje človeka. Realnost mogočega in nemogočega, dinamit delavstva in kapitalizma.
Neveljaven email naslov