Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Postonjčani in Pivčani morajo vodo tudi v prihodnje prekuhavati, kar je že tretjič v dobrem pol letu in drugič v slaben mesecu dni, saj sredina analiza vode še vedno kaže na prisotnost mikroorganizmov.
Medtem ko skušajo strokovnjaki ugotoviti, od kod izvira onesnaženje vodnega vira Malenščica, veliko občanov verjame, da je vse skupaj posledica izdatnega polivanja polj z digestrskim ostankom iz ilirsko – bistriške bioplinarne, na katerega so opozarjali vse minulo leto.
”Voda, ki sem jo mikroskopsko pregledal konec leta je bila takšna, kot bi jo dobil iz Cerkniškega jezera,” je Sabrini Mulec dejal Gorazd Pretnar z Zavoda za zdravstveno varstvo Koper.
V iskanju vzroka za onesnaženost in sklepanju, da gre za napako v sistemu, saj je vodovod zastarel in potreben obnove, ter dejstvu, da vodno zaledje Malnov seže zelo daleč, in da v kraško podzemlje niso uspeli prodreti niti vrhunski strokovnjaki krasoslovci, si na Kovodu prizadevajo, da bi sistem čimprej normalno deloval. Prekuhavanje je za zdaj , meni direktor Kovoda Edi Šibenik, zadosten ukrep.
Se pa trudijo, da bi pod okriljem projekta za čisto porečje Ljubljanice uspeli pridobiti sredstva za obnovo celotnega vodovoda in uvedbo sistema ultrafiltracije. Hkrati je to priložnost, opozarja Šibenik, da vlada vendarle sprejme uredbo o vodovarstvenih pasovih občine Postojna, Pivka in Cerknica, kar bi bila zakonska podlaga, da se prepreči nedovoljeno oziroma neodgovorno gnojenje ali dovažanje nedovoljenih snovi. Na okoljskem ministrstvu so na vprašanje Sabrine Mulec v zvezi s sprejemom uredbe odgovorili nenavadno skromno. Dejali so le, da je uredba v letošnjem načrtu dela.
Postonjčani in Pivčani morajo vodo tudi v prihodnje prekuhavati, kar je že tretjič v dobrem pol letu in drugič v slaben mesecu dni, saj sredina analiza vode še vedno kaže na prisotnost mikroorganizmov.
Medtem ko skušajo strokovnjaki ugotoviti, od kod izvira onesnaženje vodnega vira Malenščica, veliko občanov verjame, da je vse skupaj posledica izdatnega polivanja polj z digestrskim ostankom iz ilirsko – bistriške bioplinarne, na katerega so opozarjali vse minulo leto.
”Voda, ki sem jo mikroskopsko pregledal konec leta je bila takšna, kot bi jo dobil iz Cerkniškega jezera,” je Sabrini Mulec dejal Gorazd Pretnar z Zavoda za zdravstveno varstvo Koper.
V iskanju vzroka za onesnaženost in sklepanju, da gre za napako v sistemu, saj je vodovod zastarel in potreben obnove, ter dejstvu, da vodno zaledje Malnov seže zelo daleč, in da v kraško podzemlje niso uspeli prodreti niti vrhunski strokovnjaki krasoslovci, si na Kovodu prizadevajo, da bi sistem čimprej normalno deloval. Prekuhavanje je za zdaj , meni direktor Kovoda Edi Šibenik, zadosten ukrep.
Se pa trudijo, da bi pod okriljem projekta za čisto porečje Ljubljanice uspeli pridobiti sredstva za obnovo celotnega vodovoda in uvedbo sistema ultrafiltracije. Hkrati je to priložnost, opozarja Šibenik, da vlada vendarle sprejme uredbo o vodovarstvenih pasovih občine Postojna, Pivka in Cerknica, kar bi bila zakonska podlaga, da se prepreči nedovoljeno oziroma neodgovorno gnojenje ali dovažanje nedovoljenih snovi. Na okoljskem ministrstvu so na vprašanje Sabrine Mulec v zvezi s sprejemom uredbe odgovorili nenavadno skromno. Dejali so le, da je uredba v letošnjem načrtu dela.
Agata Tomažič je dolgoletna novinarka časnika Dela, ki je zdaj prevzela vlogo komunikatorke v ZRC SAZU. Agata piše tudi odlične zgodbe, seveda pa knjige tudi rada prebira. Priporoča zanimive zgodbe Frana Erjavca z naslovom Domače in tuje živali v podobah.
Katarina Habe, doktorica psihologije, predavateljica in raziskovalka, vodja in pevka skupine Katrinas, predlaga knjigi: Milan Dekleva – Telo iz črk Jojo Moyes – Ob tebi
Zgodovinarju in direktorju ZRC SAZU je žal, da je na področju prebiranja e-knjig zamudnik, mu je pa všeč, da je vse več strokovne literature dostopne v elektronski obliki. Med klasično-papirnatno literaturo priporoča Zgodbo o ljubezni in temnini Amosa Oza.
Izar Lunaček je filozof in stripar, ki se že nekaj let trudi povezati domačo stripovsko sceno, v ta namen pod njegovim okriljem že nekaj let poteka vsakomesečni dogodek Stripolis. Navdušenje nad stripi ima že dolgo preteklost, svoj prvi strip je narisal že kot osnovnošolec, redno jih je v periodiki objavljal med študijem filozofije in primerjalne književnosti. Doktoriral je iz nadaljevank, risank in stripov, in pri tem prišel do ugotovitve, da smešno ni nujno banalno. Stripi pa po njegovem mnenju že dolgo časa niso material za nepismene, ampak so vedno bolj družbeno-kritični, sporočilni in poučni. Zato tudi ni presenečenje, da je njegov knjižni namig “stripovski”.
V Nebulozah o visokem obisku ruskega predsednika Vladimirja Putina ob 100-letnici ruske kapelice na Vršiču.
Drago Mislej Mef je glasbenik, urednik izolskega tednika Mandrač, nekoč je bil celo klubski nogometaš. V življenju mu ni dolgčas, pogosto pa ostane bolj malo časa za branje.
Eva priproča knjigo Osmi Poverjenik, hrvaškega avtorja Renata Barertića
Otvoritvena slovesnost 27ih olimpijskih iger v Sydneyu je bila spektakularna. Po Melburneu 1956-ega je igre spet gostila Avstralija. Severna in Južna Koreja sta bili združeni pod eno zastavo, sodobni objekti pa so obljubljali praznik športnikov iz 199-ih držav. Slovenska odprava je bila 74-članska, po zaslugi Iztoka Čopa, Luke Špika in Rajmonda Debevca pa je prvič v samostojni zgodovini prišla do dveh najbolj žlahtnih olimpijskih kolajn.
Priporoča v branje knjigo Pradavnina- velika ilustrirana enciklopedija
Mediji in reklame nas učijo piti, dihati, seksati, vzgajati, sedeti, jesti in piti. Se tudi vi kdaj počutite nekompetentne za življenje?
V branje priporoča celoten opus avtorice, Nobelove nagrajenke Svetlane Aleksijevič. Izpostavi knjigo Secondhand time.
Dr. Irena Samide, docentka za nemško književnost na Oddelku za germanistiko ljubljanske FF, je poklicno in zasebno strastna bralka. V knjižnem namigu nam je povedala, katera knjiga jo je najbolj navdušila.
V oddaji o zgodovini olimpijskih iger bomo danes prevrteli čas v leto 1988, ko je bil na igrah v Seulu med dobitniki medalj tudi košarkar Jure Zdovc, član odlične generacije, ki je krojila svetovno košarko. Z Juretom Zdovcem bo spomin na srebrno odličje in dvoboj dveh košarkarskih velesil, Jugoslavije in Sovjetske zveze, obujal Franci Pavšer.
Neveljaven email naslov