Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Da sredi Male gore nad dobrepoljsko dolino, ki so jo lani prizadele katastrofalne poplave, krožijo krokarji, je bilo za okoliške prebivalce nenavadno, še bolj pa, ker je iz Brezna nad Gregorčkovim lazom močno zaudarjalo. V bližini so našli tudi nekaj živalskih kož. Obrnili so se na gozdarsko inšpekcijo, ta pa na občinskega inšpektorja. Za pomoč so prosili ribniške jamarje, ki so se spustili v 19 metrov globoko brezno.
“Hrbtenic in reber je veliko. Starih in novih.” Tako predsednik Društva za raziskovanje jam Ribnica Tone Della Schiava, ki je bil tudi med jamarji.
Občinski inšpektor v Dobrepolju Cvetko Staniša ugotavlja, da na podlagi fotografij, ki so jih posneli jamarji, ne more oceniti za kakšne živalske odpadke gre. Počakali bodo na poročilo okoljske inšpekcije.
“Gre za potencialno nevarne odpadke, ki so lahko nevarni za zdravje ljudi,” potrjuje direktor Zavoda za zdravstveno varstvo Novo mesto Dušan Harlander. Tovrstni odpadki privabljajo živali, ki predstavljajo nevarnost za ljudi:
“Mrhovinarji lahko ljudi napadejo, podgane pa prenašajo nalezljive bolezni.”
Odpadki ležijo v kraškem breznu, ki je, glede na znane analize, s kraškim podzemljem povezano z reko Krko pri Dvoru.
“Ne poznamo natančno okolja, kjer so odpadki nepravilno odloženi. Zanesljivo pa v kraškem svetu vedno obstaja velika nevarnost, da bodo razpadni produkti prišli v vode … Če bi ta voda prišla neposredno v Krko, to ne bi predstavljalo nobene večje nevarnosti, ker je razredčenje v tem primeru zelo veliko.”
Ker je brezno vpisano v register naravnih vrednot je lastnica jame država. Zato je tudi zakonsko urejeno, kdo bi moral za odpadke v njej poskrbeti. V primeru, da gre za komunalne, je zanje pristojna občinska inšpekcija, v primeru ostalih (predvsem nevarnih) odpadkov pa inšpektorat za okolje.
Iz službe za odnose z javnostmi inšpektorata so v petek popoldne poslali kratek odgovor, da doslej niso prejeli še nobenega pisnega ali telefonskega obvestila o odpadkih v Breznu nad Gregorčkovim lazom.
Po veljavni zakonodaji bi jih morali odstraniti pooblaščeni izvajalci za ravnanje z odpadki, ki pa niso usposobljeni za odstranitev odpadkov iz kraških brezen in jam. Jamarji, ki so usposobljeni za dostop do jame, pa niso usposobljeni za ravnanje z nevarnimi odpadki.
Ne samo, da bo težko najti krivca, ki bo plačal čiščenje jame, velika težava bo najti tudi izvajalca, ki bo jamo očistil. Občini Dobrepolje očitno ostanejo zgolj ukrepi opozarjanja in osveščanja in morda bo prav javna seznanitev z nevarnostmi takšnega početja dovolj veliko opozorilo, da v prihodnje v Breznu nad Gregorčkovim lazom klavniški odpadki ne bodo več končali.
Da sredi Male gore nad dobrepoljsko dolino, ki so jo lani prizadele katastrofalne poplave, krožijo krokarji, je bilo za okoliške prebivalce nenavadno, še bolj pa, ker je iz Brezna nad Gregorčkovim lazom močno zaudarjalo. V bližini so našli tudi nekaj živalskih kož. Obrnili so se na gozdarsko inšpekcijo, ta pa na občinskega inšpektorja. Za pomoč so prosili ribniške jamarje, ki so se spustili v 19 metrov globoko brezno.
“Hrbtenic in reber je veliko. Starih in novih.” Tako predsednik Društva za raziskovanje jam Ribnica Tone Della Schiava, ki je bil tudi med jamarji.
Občinski inšpektor v Dobrepolju Cvetko Staniša ugotavlja, da na podlagi fotografij, ki so jih posneli jamarji, ne more oceniti za kakšne živalske odpadke gre. Počakali bodo na poročilo okoljske inšpekcije.
“Gre za potencialno nevarne odpadke, ki so lahko nevarni za zdravje ljudi,” potrjuje direktor Zavoda za zdravstveno varstvo Novo mesto Dušan Harlander. Tovrstni odpadki privabljajo živali, ki predstavljajo nevarnost za ljudi:
“Mrhovinarji lahko ljudi napadejo, podgane pa prenašajo nalezljive bolezni.”
Odpadki ležijo v kraškem breznu, ki je, glede na znane analize, s kraškim podzemljem povezano z reko Krko pri Dvoru.
“Ne poznamo natančno okolja, kjer so odpadki nepravilno odloženi. Zanesljivo pa v kraškem svetu vedno obstaja velika nevarnost, da bodo razpadni produkti prišli v vode … Če bi ta voda prišla neposredno v Krko, to ne bi predstavljalo nobene večje nevarnosti, ker je razredčenje v tem primeru zelo veliko.”
Ker je brezno vpisano v register naravnih vrednot je lastnica jame država. Zato je tudi zakonsko urejeno, kdo bi moral za odpadke v njej poskrbeti. V primeru, da gre za komunalne, je zanje pristojna občinska inšpekcija, v primeru ostalih (predvsem nevarnih) odpadkov pa inšpektorat za okolje.
Iz službe za odnose z javnostmi inšpektorata so v petek popoldne poslali kratek odgovor, da doslej niso prejeli še nobenega pisnega ali telefonskega obvestila o odpadkih v Breznu nad Gregorčkovim lazom.
Po veljavni zakonodaji bi jih morali odstraniti pooblaščeni izvajalci za ravnanje z odpadki, ki pa niso usposobljeni za odstranitev odpadkov iz kraških brezen in jam. Jamarji, ki so usposobljeni za dostop do jame, pa niso usposobljeni za ravnanje z nevarnimi odpadki.
Ne samo, da bo težko najti krivca, ki bo plačal čiščenje jame, velika težava bo najti tudi izvajalca, ki bo jamo očistil. Občini Dobrepolje očitno ostanejo zgolj ukrepi opozarjanja in osveščanja in morda bo prav javna seznanitev z nevarnostmi takšnega početja dovolj veliko opozorilo, da v prihodnje v Breznu nad Gregorčkovim lazom klavniški odpadki ne bodo več končali.
Boštjan Gorenc Pižama bo v naslednjih dneh na svojstven način predstavljal posebnosti izbranih del naših največjih pesnikov in pisateljev.
Simon Purger, učitelj iz Polhovega Gradca na portalu YouTube deli predavanja zgodovine in geografije za svoje učence
Temperature že redno vztrajajo pri dvomestnih številih, med drevesi je vsak dan več cvetočih krasotic, spet se sliši čebljanje ptic in brenčanje čebel. Pomlad je skratka tu, le da temu letos zaradi glave v ‘koronaoblaku’ posvečamo manj pozornosti. O tem, kako se je pomlad napovedala letos, bomo poklepetali z dvema, ki naravi budno sledita ne glede na letni čas. O ptičjih povratnikih bo več povedal biolog Dušan Klenovšek iz Kozjanskega parka, o cvetoči predstavi, ki smo ji lahko priča zunaj, pa botanik dr. Jože Bavcon in ljubljanskega Botaničnega vrta.
V zavodu Vsak in društvu Duh časa zbirajo računalnike in opremo za socialno ogrožene otroke. Takih šolarjev je več kot 700
V Srbiji je policija ta teden aretirala novinarko Ano Lalić, ki je objavila pričevanja zdravnikov iz Novega Sada o pomanjkanju zaščitne oreme in informacij za zaposlene v Kliničnem centru Vojvodina. Ob uvedbi izrednih razmer je vlada dobila mnoga nova pooblastila in kritične glasove skuša utišati na različne načine, poroča naš dopisnik Boštjan Anžin.
Angleški glasbenik Frank Turner, ki smo ga v Sloveniji lahko slišali že večkrat, je pojasnil položaj, v katerem so se ob epidemiji koronavirusa znašli glasbeniki.
Miha Šalehar je v Švico poklical Mirana Ališiča. “V Švici je nedeljsko vzdušje. V primerjavi s Slovenijo, kolikor lahko spremljam, je tu promet nekoliko bolj živahen, ljudje še vedno delno hodijo v službe. Vrtci do 4. leta starost še delujejo. To so zasebni vrtci in država želi, da ostanejo odprti.”
Tinkara Kovač pravi, da je izbrala flavto, ker si ni znala predstavljati, da bi na šolskem izletu na zadnjih sedežih avtobusa igrala kontrabas ali harfo. V teh dneh jo veliko igra, tudi poučuje na daljavo.
Ob nujnih ukrepih za zajezitev širitve novega koronavirusa in prepovedi dejavnosti je brez dela in mesečnega zaslužka ostalo veliko ljudi različnih panog. Eden od naših sogovornikov celo pravi, da z epidemijo koronavirusne bolezni 19 postaja vse večja tudi epidemija nezakonitosti delodajalcev. Iz Sindikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije opozarjajo, da so bili nekateri tuji delavci, ki so bili v Sloveniji zaposleni v gostinstvu, prisiljeni podpisati sporazumne odpovedi delovnega razmerja ali sporazumne odsotnosti z delovnega mesta brez nadomestila plače. Kako pa je s slovenskimi državljani, ki so bili zaposleni v Avstriji in prav tako izgubili zaposlitev? Naši sogovorniki so: Robert Vavh, regionalni predstavnik Sindikata delavcev migrantov za Koroško, Mirela Žnidarec, sekretarka OO ZSSS Gorenjska, Mojca Krašovec, direktorica Sava hotelov Bled, Goran Lukić, predsednik Društva za zagovorništvo ranljivih skupin – Delavske svetovalnice.
Barbara Šešet, učiteljica angleščine na OŠ Raka pri Krškem o tem, kako učitelji na novo odkrivajo sodobne načine poučevanja in kako se z znjimi spoprijemajo
Številni muzeji so pripravili virtualne predstavitve svojih zbirk, natečaje in organizirajo spletna druženja. Kakšna je naša ponudba? Poklicali smo v Etnografski in Tehniški muzej Slovenije ter Gorenjski muzej
Nedelje so običajno za to, da so družine skupaj, da dlje poležavajo, da so na sporedu risanke in da v dopoldne omamno diši po kavi. Zadnje čase pa dnevi izgubljajo značaj, podobni so eden drugemu, lahko bi rekli, da je kar vsak dan po malem podoben nedelji. To je lahko priložnost za krepitev družinskih vezi, a terja po drugi strani tudi dobro organizacijo, ustvarjalnost in tudi obilo strpnosti. Kako se s socialno izolacijo spopadajo velike družine? Poklicali bomo v okolico Kranja, kjer živi družina Pavec s šestimi otroki. Z nami bo Ana Pavec, mama šestih otrok, prevajalka in samostojna podjetnica.
V Franciji je po zadnjih podatkih 25.533 okuženih za koronavirusom in 1331 mrtvih, stanje pa še ne umirja, zato država iz dneva v dan napoveduje vse več prepovedi. Francozi še do nedavnega niso prav resno jemali epidemije koronavirusa, kljub zaskrbljujočim podatkom o okuženih v Italiji, so parki v francoskih mestih pokali po šivih, na igralih se je trlo otrok. Kot pogosto rečemo, so se Francozi na začetku enostavno naredili francoze v zvezi s epidemijo – v medijih so se pojavile tudi fotografije ljudi, ki so se zbirali na protestih. Zdaj pa je Francija že več kot teden dni v karanteni, posamezniki pa morajo v primeru, da zapustijo dom, s sabo nositi poseben certifikat. In če jih na cesti ustavi policija, ga morajo tudi predložiti. Kako je to videti v praksi, je Svta Peterlina, študenta na Erasmus izmenjavi v frwancoskem Lillu, vprašala Maja Stepančič.
“Če gre človek dovolj globoko vase, lahko najde tisto, kar je skupno vsem. To je uglašenost,” pravi Janez Dovč. Glasbenik poudarja, da se bomo po krizi morda bolj zavedali pomena koncertov, glasbe v živo.
Neveljaven email naslov