Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Če bi po gozdovih planotaste Menišije med naselji Borovnica, Vrhnika, Logatec in Cerknica hodili sami, bi verjetno bolj kot gledali pod noge, oprezali okoli. Zato je dobro včasih obiskati gozd skupaj s strokovnjakom. Z raziskovalcem na oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire na biotehniški fakulteti Mihom Krofljem smo tokrat iskali, čigave tace in parklji so se po na novo zapadlem snegu potikali okoli.
V nekaj dni starem snegu so poleg srn in košut prevladovale sledi lisic. Našli pa smo tudi sled divjih prašičev, jazbecev, kun in divje mačke. Teh je – verjeli ali ne – v Dinaridih nekaj 1000. Manj sreče bi imeli, če bi iskali risa, pri nas jih je le kakih 15 do 20 živali.
Foto: Miha Krofel
[slickr-flickr search=”sets” set= “72157629062193104” type=”thumbnails” captions =”on” descriptions=”on”sort=”name”]
Cilj – volčje sledi
Na območju Menišije sta bila nekoč dva volka, par. A samico Tvigi, ki naj bi k nam prišla iz sosednje Hrvaške, je lani povozil avto. Zato zdaj raziskovalce zanima, ali je samec še vedno tam, je sam ali ima morda novo volčjo spremljevalko, saj je zdaj zadnji čas za paritev.
Ker volkovi ponoči po teritoriju naredijo od 20 do 30 kilometrov, nekateri tudi 70, sledi ni težko najti, a le sled, volka videti pa je nekaj drugega. Podatke o gibanju volkov dobivajo s telemetrijo s pomočjo ovratnic, drugi načini spremljanja živali so še genski monitoring, zimsko sledenje in popisovanje z izzivanjem tuljenja.
Pri nas je nekje 10 tropov volkov, 5 od njih je na območjih Slovenije in Hrvaške: “Samo za slovenski del, po reprodukciji in pred odstrelom je ocena volkov v Sloveniji število 43, po zaključnem odstrelu in pred reprodukcijo pa v povprečju 32,” pravi Miha Krofelj ter dodaja, da je pri nas za en avtobus volkov.
Za ustrelitev volka nekoč nagrada v višini treh plač
Kdor je nekoč pri nas ustrelil volka, je dobil celo nagrado, ki je znašala tri plače. Nagrade so ukinili šele leta 1973, leta 1990 pa je volka zaščitila Lovska zveza Slovenije, tri leta pozneje pa še država. Včasih so bili povsod, danes so v Dinaridih, na Notranjskem in Kočevskem, primorskem Krasu in na Nanosu.
Zanimivost, ki je pri volkovih očarala Miho Kroflja, je njihovo sodelovanje v tropu in prenos znanja s starejših na mlade. Samec in samica namreč ostaneta skupaj, če jima to dopustijo okoliščine, vse življenje, trop pa sestavljajo njuni potomci. Če se zgodi, da samec ali samica pogine, potem ali trop razpade ali pa pride drug volk ali volkulja, nikoli pa vodilnega mesta ne zavzame kateri od potomcev. Pri volkovih namreč ni parjenja v sorodstvu.
Še ena redka žival v naših gozdovih, ki pa ne živi na drevesih, kot mnogi mislijo, je ris. Leta 1973 so k nam pripeljali 6 predstavnikov te vrste, a ji zaradi medsebojnega parjenja in krivolova grozi izumrtje.
Rjavi medved pozimi za razliko od črnega ne spi, ampak drema
No, z raziskovalcem Miho Krofljem risa nismo sledili, prav tako nismo našli pričakovanih volčjih sledi, ampak nepričakovane medvedje. Rjavi medved namreč za razliko od črnega ne spi trdnega zimskega spanja, ampak bolj drema. Zato se lahko zgodi, da ga srečaš tudi pozimi, a moj sogovornik pravi, da je bolj nevarno srečati avto kot medveda ali volka, v primeru da ga, pa Krofelj svetuje: “Medved ne napada ljudi, ker bi jih hotel pojest. On napade človeka samo v primerih, ko se tako ustraši, da se mu zdi bolje, da se brani kot da beži. Zato je glavno, da mu damo čim prej vedeti da prihajamo. Če pa se že zgodi, da se srečamo z njim je najbolj da ostanemo mirni, da se ne začnemo dreti, mahati ali teči, ker se bo medved še bolj ustrašil.”
Še manj nas mora biti strah volkov, kajti “v Sloveniji ni enega primera, da bi volk kadarkoli kjerkoli napadel človeka. Zadnji pisni vir je Rdeča kapica“, je še dodal raziskovalec na oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire na biotehniški fakulteti Miha Krofelj.
Če bi po gozdovih planotaste Menišije med naselji Borovnica, Vrhnika, Logatec in Cerknica hodili sami, bi verjetno bolj kot gledali pod noge, oprezali okoli. Zato je dobro včasih obiskati gozd skupaj s strokovnjakom. Z raziskovalcem na oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire na biotehniški fakulteti Mihom Krofljem smo tokrat iskali, čigave tace in parklji so se po na novo zapadlem snegu potikali okoli.
V nekaj dni starem snegu so poleg srn in košut prevladovale sledi lisic. Našli pa smo tudi sled divjih prašičev, jazbecev, kun in divje mačke. Teh je – verjeli ali ne – v Dinaridih nekaj 1000. Manj sreče bi imeli, če bi iskali risa, pri nas jih je le kakih 15 do 20 živali.
Foto: Miha Krofel
[slickr-flickr search=”sets” set= “72157629062193104” type=”thumbnails” captions =”on” descriptions=”on”sort=”name”]
Cilj – volčje sledi
Na območju Menišije sta bila nekoč dva volka, par. A samico Tvigi, ki naj bi k nam prišla iz sosednje Hrvaške, je lani povozil avto. Zato zdaj raziskovalce zanima, ali je samec še vedno tam, je sam ali ima morda novo volčjo spremljevalko, saj je zdaj zadnji čas za paritev.
Ker volkovi ponoči po teritoriju naredijo od 20 do 30 kilometrov, nekateri tudi 70, sledi ni težko najti, a le sled, volka videti pa je nekaj drugega. Podatke o gibanju volkov dobivajo s telemetrijo s pomočjo ovratnic, drugi načini spremljanja živali so še genski monitoring, zimsko sledenje in popisovanje z izzivanjem tuljenja.
Pri nas je nekje 10 tropov volkov, 5 od njih je na območjih Slovenije in Hrvaške: “Samo za slovenski del, po reprodukciji in pred odstrelom je ocena volkov v Sloveniji število 43, po zaključnem odstrelu in pred reprodukcijo pa v povprečju 32,” pravi Miha Krofelj ter dodaja, da je pri nas za en avtobus volkov.
Za ustrelitev volka nekoč nagrada v višini treh plač
Kdor je nekoč pri nas ustrelil volka, je dobil celo nagrado, ki je znašala tri plače. Nagrade so ukinili šele leta 1973, leta 1990 pa je volka zaščitila Lovska zveza Slovenije, tri leta pozneje pa še država. Včasih so bili povsod, danes so v Dinaridih, na Notranjskem in Kočevskem, primorskem Krasu in na Nanosu.
Zanimivost, ki je pri volkovih očarala Miho Kroflja, je njihovo sodelovanje v tropu in prenos znanja s starejših na mlade. Samec in samica namreč ostaneta skupaj, če jima to dopustijo okoliščine, vse življenje, trop pa sestavljajo njuni potomci. Če se zgodi, da samec ali samica pogine, potem ali trop razpade ali pa pride drug volk ali volkulja, nikoli pa vodilnega mesta ne zavzame kateri od potomcev. Pri volkovih namreč ni parjenja v sorodstvu.
Še ena redka žival v naših gozdovih, ki pa ne živi na drevesih, kot mnogi mislijo, je ris. Leta 1973 so k nam pripeljali 6 predstavnikov te vrste, a ji zaradi medsebojnega parjenja in krivolova grozi izumrtje.
Rjavi medved pozimi za razliko od črnega ne spi, ampak drema
No, z raziskovalcem Miho Krofljem risa nismo sledili, prav tako nismo našli pričakovanih volčjih sledi, ampak nepričakovane medvedje. Rjavi medved namreč za razliko od črnega ne spi trdnega zimskega spanja, ampak bolj drema. Zato se lahko zgodi, da ga srečaš tudi pozimi, a moj sogovornik pravi, da je bolj nevarno srečati avto kot medveda ali volka, v primeru da ga, pa Krofelj svetuje: “Medved ne napada ljudi, ker bi jih hotel pojest. On napade človeka samo v primerih, ko se tako ustraši, da se mu zdi bolje, da se brani kot da beži. Zato je glavno, da mu damo čim prej vedeti da prihajamo. Če pa se že zgodi, da se srečamo z njim je najbolj da ostanemo mirni, da se ne začnemo dreti, mahati ali teči, ker se bo medved še bolj ustrašil.”
Še manj nas mora biti strah volkov, kajti “v Sloveniji ni enega primera, da bi volk kadarkoli kjerkoli napadel človeka. Zadnji pisni vir je Rdeča kapica“, je še dodal raziskovalec na oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire na biotehniški fakulteti Miha Krofelj.
Jutri se s podelitvijo nagrad vesna končuje 24. festival slovenskega filma Portorož. V posebnem programu dokumentarnih filmov je bil predstavljen film Brexit scenaristke in režiserke Nine Kojime, nekdanje novinarke Vala 202 in dolgoletne televizijske poročevalke iz Londona.
Danes je svetovni dan hrane, ki tokrat poteka pod geslom Naša dejanja so naša prihodnost - Boljša proizvodnja, boljša prehrana, boljše okolje in boljše življenje. V luči aktualnih podražitev slovenska kmetijsko-živilska podjetja opozarjajo, da bo to vplivalo tudi na izbiro hrane. Je pa na izbiro deloma že vplivala tudi epidemija, kažejo raziskave.
Z razstavo Damnatio memoriae se v Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki predstavlja v Zagrebu živeči in delujoči fotograf in umetnik Darije Petković. V ciklusu Damnatio memoriae se posveča načinom konstitucije spomina z vizualnimi sredstvi.
Štirje podjetniki iz Mozirja so razvili blagovno znamko Printee in si zadali ambiciozno vizijo, da bi »printee« postal sopomenka za kakovostno razvito fotografijo po vsem svetu. Njihov cilj je poenostaviti pot fotografijam s telefona v fotoknjige, koledarje ali zbirke. Konkurenca na tem področju je izjemno velika, sami pa stavijo na kakovost, sodelovanje z majhnimi, lokalnimi foto studii in hitro dostavo, v idealnem primeru celo v istem dnevu. Anja Hlača Ferjančič in sovoditelj - soustanovitelj Hooray Studios – Mic Melanšek sta se pogovarjala z Rokom Matjažem. Med drugim o tem, kako jim je korona prekrižala načrte in kako pomemben je slovenski podporni ekosistem.
Ob svetovnem dnevu duševnega zdravja smo se o težavah z odvisnostjo od družabnih omrežij pogovarjali s članicama Društva študentov psihologije Slovenije
Minuli konec tedna so parke, lokale, ulice, pa tudi domove prebivalcev v BS 7 (soseski Ruski car) zavzeli člani namiznega gledališča kulturno-umetniškega društva Ljud. Namizno gledališče je oblika participatornega gledališča, pri kateri igralci in gledalci sedijo za isto mizo. Projekt Namizno gledališče v soseski je del večletnega mednarodnega projekta AMBASADI, ki poteka od leta 2019, sklenil pa se bo leta 2025.
V Planici so od nekdaj premikali meje letenja, čeprav letenja na smučeh. V novem Laboratoriju za gravitacijsko fiziologijo IJS so zagnali človeško centrifugo, ki bo prispevala k zmanjšanju vplivov breztežnosti na fiziološke funkcije astronavtov na vesoljskih postajah.
Policijski odgovor na včerajšnje proteste je marsikoga pustil brez besed. Vendar dogajanja ne smemo pustiti brez poskusa postavitve v kontekst in refleksije. Gorazd Rečnik se je pogovarjal s kriminologom, ostrim kritikom represije doktorjem Draganom Petrovcem.
V Ljubljani, Logatcu, na Vrhniki in Igu poteka velika mednarodna vaja SIQUAKE2020, ki so jo kot olimpijske igre zaradi epidemije prestavili za eno leto. Namen vaje je preveriti pripravljenost države in njenih služb na močnejši potres v osrednji Sloveniji. Do četrtka se bo okoli 500 različnih reševalcev urilo in krepilo znanje na 12 deloviščih. Kako pripravljeni smo na hujši potres in njegove posledice, je na enem izmed delovišč v ljubljanskih Stožicah preverjal tudi Aleš Smrekar.
Reportaža z včerajšnjega dogajanja na ljubljanskih ulicah.
V podjetniški oddaji UP predstavljamo tiste, ki si upajo in so iz svojega hobija razvili posel. Prva gostja druge sezone bo Neža Mlakar, soustanoviteljica blagovne znamke La Popsi. Razložila bo, koliko veselja in skrbi lahko prinesejo zamrznjeni deserti, zakaj se je vrnila iz Las Vegasa in kako zahteven je avstrijski trg.
Zadnja igra Antona Pavloviča Čehova bo nocoj doživel premiero na Velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega
V Slovenijo je prišel soavtor otroške stripovske serije o Škatli.
Da je epidemija močno spremenila mnoge gospodarske in poslovne tokove je neizpodbitno dejstvo. V četrtem valu epidemije naj sicer ne bi bilo zapiranja gospodarstva, je pa zato strožje izpolnjevanje pogojev PCT. Podjetja, manjša in velika, so se ves čas epidemije prisiljena prilagajati. Pri tem se spoprijemajo z notranjimi in zunanjimi izzivi. Cepljenje, večkrat nepredvidljivi vladni odloki, pomanjkanje ustrezno usposobljenih zaposlenih, zamude pri dobavah materialov in surovin, potrebe po vlaganjih – vse to so izzivi, o katerih so pred kratkim ob robu Mednarodnega Obrtnega Sejma v Celju govorili tudi nekateri izkušeni podjetniki.
Pred tednom dni je dosegla tretje mesto na Severnoameriškem prvenstvu žensk v spartan raceu, ki bi ga sicer prevedli kot oviratlon. Prej se je mesec dni mudila v Evropi in med drugim v enajstih urah osvojila najnižjo in najvišjo točko Slovenije. Magistrica fizike je v pogovoru povedala tudi to, zakaj je akademsko kariero na znameniti univerzi Stanford zamenjala za športno.
Direktor Slovenske tiskovne agencije Bojan Veselinovič je danes podal svojo odstopno izjavo. Ob tem je opozoril, da pri teptanju novinarske avtonomije ne more sodelovati. Slovenska tiskovna agencija že 273 dni opravlja javno službo brez plačila zanjo s strani Vlade RS. Tako imenovana pogajanja o financiranju pa so zašla v slepo ulico. Kako vse to doživljajo zaposleni na Slovenski tiskovni agenciji? Z odgovorno urednico Barbaro Štrukelj, se je pogovarjal Gašper Andrinek.
Tini Žalec, ki je med prvimi javno opozorila na smrt v družini po cepljenju, se zdi pomembno, da se začne govoriti tudi o tem.
Naslednje leto se bo na Ženevskem jezeru odvil Zlati pokal v jadranju, tekmovanje nacionalnih posadk po vzoru nogometnega svetovnega prvenstva. Pred odhodom na testno regato v švicarskem Grandsonu se je v Portorožu predstavila slovenska posadka.
Neveljaven email naslov