Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Val 202 in Ekologi brez meja se že pet tednov v nanizanki Srečno ločene smeti selimo po Sloveniji, od ekološkega otoka do ekološkega otoka.
V Trebnjem smo se pogovarjali o skrbi za odpadke po sistemu “od zibelke do zibelke”.
V Trebnjem smo se z Alešem Jarcem, vodjem projektov v Trimu, pogovarjali o tem, kako pri njih vračajo odpadke v proizvodnjo, pri tem pa dosegajo zelo dobre rezultate, saj kar 98 odstotkov odpadkov v Trimu postane sekundarna surovina.
FOTOGALERIJA Z OBISKA V TREBNJEM (FOTO: KATJA URAN)
“Pomembna je komunikacija z zaposlenimi, treba jim je predstaviti cilje, ta sistem pa moramo sproti dograjevati,” je povedal Jarc.
Pa je zaradi tega končni izdelek lahko tudi cenejši, nas je zanimalo. “Seveda. Takšno kroženje surovine se imenuje “od zibelke do zibelke”, vsak izdelek recikliramo, surovine se obračajo, ne pristanejo v naravi kot smeti, ali na komunalni deponiji.” Na takšen način odpadke ločujejo tudi v pisarnah njihovega podjetja, recept za uspeh pri ravnanju z odpadki pa je doslednost.
Kolo za Lejo
V nagradni igri Ne smetim, dobim, ki jo pripravljajo Ekologi brez meja, pa je v Trebnjem zmagala Leja, ki je do ekološkega otoka prinesla vrečke, polne papirja.
Povedala je, da se Trebanjci pri ločevanju odpadkov trudijo, a jim to ne uspeva v celoti, saj pri svojem stanovanjskem bloku pogosto vidi, da v smetnjak z embalažo nekateri mečejo plenice, žaganje in celo iztrebke domačih živali.
Bomo boljše rezultate dosegli s kaznovanjem ali s prepričevanjem? Leja je prepričana, da bo treba uporabiti oba načina.
@Val202 lustkan lapsus :) tehnoloski otoki :) namesto ekoloski
— Roni Kordis (@had) February 27, 2012
Včasih smo se dobivali pri vodnjakih, zdaj pa pri smetnjakih!!! Foto: Val 202
Val 202 in Ekologi brez meja se že pet tednov v nanizanki Srečno ločene smeti selimo po Sloveniji, od ekološkega otoka do ekološkega otoka.
V Trebnjem smo se pogovarjali o skrbi za odpadke po sistemu “od zibelke do zibelke”.
V Trebnjem smo se z Alešem Jarcem, vodjem projektov v Trimu, pogovarjali o tem, kako pri njih vračajo odpadke v proizvodnjo, pri tem pa dosegajo zelo dobre rezultate, saj kar 98 odstotkov odpadkov v Trimu postane sekundarna surovina.
FOTOGALERIJA Z OBISKA V TREBNJEM (FOTO: KATJA URAN)
“Pomembna je komunikacija z zaposlenimi, treba jim je predstaviti cilje, ta sistem pa moramo sproti dograjevati,” je povedal Jarc.
Pa je zaradi tega končni izdelek lahko tudi cenejši, nas je zanimalo. “Seveda. Takšno kroženje surovine se imenuje “od zibelke do zibelke”, vsak izdelek recikliramo, surovine se obračajo, ne pristanejo v naravi kot smeti, ali na komunalni deponiji.” Na takšen način odpadke ločujejo tudi v pisarnah njihovega podjetja, recept za uspeh pri ravnanju z odpadki pa je doslednost.
Kolo za Lejo
V nagradni igri Ne smetim, dobim, ki jo pripravljajo Ekologi brez meja, pa je v Trebnjem zmagala Leja, ki je do ekološkega otoka prinesla vrečke, polne papirja.
Povedala je, da se Trebanjci pri ločevanju odpadkov trudijo, a jim to ne uspeva v celoti, saj pri svojem stanovanjskem bloku pogosto vidi, da v smetnjak z embalažo nekateri mečejo plenice, žaganje in celo iztrebke domačih živali.
Bomo boljše rezultate dosegli s kaznovanjem ali s prepričevanjem? Leja je prepričana, da bo treba uporabiti oba načina.
@Val202 lustkan lapsus :) tehnoloski otoki :) namesto ekoloski
— Roni Kordis (@had) February 27, 2012
Včasih smo se dobivali pri vodnjakih, zdaj pa pri smetnjakih!!! Foto: Val 202
Agata Tomažič je dolgoletna novinarka časnika Dela, ki je zdaj prevzela vlogo komunikatorke v ZRC SAZU. Agata piše tudi odlične zgodbe, seveda pa knjige tudi rada prebira. Priporoča zanimive zgodbe Frana Erjavca z naslovom Domače in tuje živali v podobah.
Katarina Habe, doktorica psihologije, predavateljica in raziskovalka, vodja in pevka skupine Katrinas, predlaga knjigi: Milan Dekleva – Telo iz črk Jojo Moyes – Ob tebi
Zgodovinarju in direktorju ZRC SAZU je žal, da je na področju prebiranja e-knjig zamudnik, mu je pa všeč, da je vse več strokovne literature dostopne v elektronski obliki. Med klasično-papirnatno literaturo priporoča Zgodbo o ljubezni in temnini Amosa Oza.
Izar Lunaček je filozof in stripar, ki se že nekaj let trudi povezati domačo stripovsko sceno, v ta namen pod njegovim okriljem že nekaj let poteka vsakomesečni dogodek Stripolis. Navdušenje nad stripi ima že dolgo preteklost, svoj prvi strip je narisal že kot osnovnošolec, redno jih je v periodiki objavljal med študijem filozofije in primerjalne književnosti. Doktoriral je iz nadaljevank, risank in stripov, in pri tem prišel do ugotovitve, da smešno ni nujno banalno. Stripi pa po njegovem mnenju že dolgo časa niso material za nepismene, ampak so vedno bolj družbeno-kritični, sporočilni in poučni. Zato tudi ni presenečenje, da je njegov knjižni namig “stripovski”.
V Nebulozah o visokem obisku ruskega predsednika Vladimirja Putina ob 100-letnici ruske kapelice na Vršiču.
Drago Mislej Mef je glasbenik, urednik izolskega tednika Mandrač, nekoč je bil celo klubski nogometaš. V življenju mu ni dolgčas, pogosto pa ostane bolj malo časa za branje.
Eva priproča knjigo Osmi Poverjenik, hrvaškega avtorja Renata Barertića
Otvoritvena slovesnost 27ih olimpijskih iger v Sydneyu je bila spektakularna. Po Melburneu 1956-ega je igre spet gostila Avstralija. Severna in Južna Koreja sta bili združeni pod eno zastavo, sodobni objekti pa so obljubljali praznik športnikov iz 199-ih držav. Slovenska odprava je bila 74-članska, po zaslugi Iztoka Čopa, Luke Špika in Rajmonda Debevca pa je prvič v samostojni zgodovini prišla do dveh najbolj žlahtnih olimpijskih kolajn.
Priporoča v branje knjigo Pradavnina- velika ilustrirana enciklopedija
Mediji in reklame nas učijo piti, dihati, seksati, vzgajati, sedeti, jesti in piti. Se tudi vi kdaj počutite nekompetentne za življenje?
V branje priporoča celoten opus avtorice, Nobelove nagrajenke Svetlane Aleksijevič. Izpostavi knjigo Secondhand time.
Dr. Irena Samide, docentka za nemško književnost na Oddelku za germanistiko ljubljanske FF, je poklicno in zasebno strastna bralka. V knjižnem namigu nam je povedala, katera knjiga jo je najbolj navdušila.
V oddaji o zgodovini olimpijskih iger bomo danes prevrteli čas v leto 1988, ko je bil na igrah v Seulu med dobitniki medalj tudi košarkar Jure Zdovc, član odlične generacije, ki je krojila svetovno košarko. Z Juretom Zdovcem bo spomin na srebrno odličje in dvoboj dveh košarkarskih velesil, Jugoslavije in Sovjetske zveze, obujal Franci Pavšer.
Neveljaven email naslov