Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zgodba osnovnošolca Izaka, ki mu je mama umrla za rakom. Po njeni smrti je moral za nekaj časa celo v rejo, zdaj pa z brezposelnim očetom sicer živita skupaj, vendar v slabih finančnih in stanovanjskih razmerah.
Čeprav živita na Primorskem, o počitnicah na morju le sanjata, saj imata komajda za najnujnejše …
“Po mamini smrti je vse drugače”
“Žena je hudo zbolela, a ker smo bili v dolgovih, ni imela plačanega niti zdravstvenega zavarovanja. Ko smo dolg poplačali s kreditom in je lahko šla na zdravljenje, pa je bilo že prepozno,” o trpki izkušnji izpred treh let govori oče osmošolca Izaka.
“V času ženinega počasnega in mučnega umiranja, smo bili sami in nas je malokdo povprašal, ali kaj potrebujemo in kako smo,” pravi oče, ki je povrh vsega takrat ostal še brez zaposlitve. Po mamini smrti, v času žalovanja, obupa, stečaja podjetja, v katerem je delal oče, finančne stiske in občutka brezizhodnosti zaradi dolgov, pa se je skrb znancev nenadoma zbudila in tako je moral Izak po čudnem spletu okoliščin, oče jim pravi napaka, za skoraj leto dni v rejništvo.
Beda za štirimi scenami
Izak o mamini smrti in obdobju po njej ne govori. Zdaj z očetom spet živita skupaj, te rane uspešno celita, a finančne luknje nikakor ne moreta. Hipotekarni kredit je nenehna grožnja nad njima in ker stanovanja nikakor ne smeta izgubiti, varčujeta povsod, tudi pri hrani gre pogosto na tesno:
“Gremo na Rdeči križ in na Karitas….moraš it sem prosit in tja prosit… pa ti je nerodno, pa ne veš, ali bi šel…pa ne greš…pa spet grš, ko je sila …. ma grozno … grozen občutek …”
Oče njuno finančno bedo, ki je v manjšem kraju takoj vsem na očeh, kar se da skriva za štirimi zidovi: “Nikamor ne grem, sploh ven ne grem, redkokdaj …”
A tudi stanovanje, njegovo zatočišče, je povsem dotrajano, čeprav je sila spreten, saj mu zmanjka denarja za najosnovnejši material. Nujno bi moral popraviti kopalnico, polno plesni, pri oknih vdira hlad, tudi kadar ne piha burja. A težko je sanjati o obnovi četudi povsem plesnivih sten, če moraš otroku odrekati celo hrano, ki si jo želi: “Ribe ima rad, pa mu jih kupim, enkrat na štirinajst dni …”
Želi si žogo
Izaku se je življenje po mamini smrti postavilo na glavo. Želi si žogo. Lahko mu pomagate: j.mp/HghYBU #botrstvo
— Val 202 (@Val202) April 2, 2012
Mamina smrt, življenje brez nje, začasno rejništvo, skromen družinski proračun, Izak je v svojih 14 letih veliko izkusil, o tem mu je mučno govoriti. Lažje kaj pove o nogometu, ki ga ima rad: “Žogo bi pa res rabil, eno navadno, za nogomet, mam eno celo strgano doma, padajo že kosi z nje …“
Izak veliko igra nogomet s prijatelji, njegov oče pa si želi, da bi sinu lahko predstavil lepote ribolova, njegove nekdanje športne ljubezni. Po kalvariji, ki sta jo prestala v zadnjih dveh letih, je oče prepričan, da bi skupno muharjenje njune vezi še okrepilo.
Toda v takšni finančni stiski, ko si oče že nekaj let ni kupil niti enega samega oblačila zase, ko lahko gresta na obisk k sorodnikom le enkrat na leto, kadar napraskata za bencin za skoraj 30 let star avto, denarja za ribiško dovolilnico še nekaj let ne bo. In čeprav ju do morja loči le dobre pol ure vožnje, bosta o skupnih počitnicah na plaži že osmo leto zapored samo sanjala.
Če bi Izaku in njegovemu očetu želeli pomagati, lahko poljuben znesek nakažete na račun ZPM Moste Polje s posebnim sklicem.
Denar bo v celoti in zagotovo prišel v roke Izakovemu očetu, ZPM, ki jamči tudi za resničnost zgodbe, pa pri tem ne bo računal nikakršnih stroškov ali provizije.
Prejemnik: ZPM LJ.MOSTE, PROLETARSKA 1, LJUBLJANA
IBAN: SI56 0201 2002 0297 991
BIC: LJBASI2X
Sklic: SI 00 123
Koda namena: CHAR
Namen: Botrstvo – za Izaka
Za dodatne informacije lahko pišete na: jana.vidic@rtvslo.si
Zgodba osnovnošolca Izaka, ki mu je mama umrla za rakom. Po njeni smrti je moral za nekaj časa celo v rejo, zdaj pa z brezposelnim očetom sicer živita skupaj, vendar v slabih finančnih in stanovanjskih razmerah.
Čeprav živita na Primorskem, o počitnicah na morju le sanjata, saj imata komajda za najnujnejše …
Zgodba osnovnošolca Izaka, ki mu je mama umrla za rakom. Po njeni smrti je moral za nekaj časa celo v rejo, zdaj pa z brezposelnim očetom sicer živita skupaj, vendar v slabih finančnih in stanovanjskih razmerah.
Čeprav živita na Primorskem, o počitnicah na morju le sanjata, saj imata komajda za najnujnejše …
“Po mamini smrti je vse drugače”
“Žena je hudo zbolela, a ker smo bili v dolgovih, ni imela plačanega niti zdravstvenega zavarovanja. Ko smo dolg poplačali s kreditom in je lahko šla na zdravljenje, pa je bilo že prepozno,” o trpki izkušnji izpred treh let govori oče osmošolca Izaka.
“V času ženinega počasnega in mučnega umiranja, smo bili sami in nas je malokdo povprašal, ali kaj potrebujemo in kako smo,” pravi oče, ki je povrh vsega takrat ostal še brez zaposlitve. Po mamini smrti, v času žalovanja, obupa, stečaja podjetja, v katerem je delal oče, finančne stiske in občutka brezizhodnosti zaradi dolgov, pa se je skrb znancev nenadoma zbudila in tako je moral Izak po čudnem spletu okoliščin, oče jim pravi napaka, za skoraj leto dni v rejništvo.
Beda za štirimi scenami
Izak o mamini smrti in obdobju po njej ne govori. Zdaj z očetom spet živita skupaj, te rane uspešno celita, a finančne luknje nikakor ne moreta. Hipotekarni kredit je nenehna grožnja nad njima in ker stanovanja nikakor ne smeta izgubiti, varčujeta povsod, tudi pri hrani gre pogosto na tesno:
“Gremo na Rdeči križ in na Karitas….moraš it sem prosit in tja prosit… pa ti je nerodno, pa ne veš, ali bi šel…pa ne greš…pa spet grš, ko je sila …. ma grozno … grozen občutek …”
Oče njuno finančno bedo, ki je v manjšem kraju takoj vsem na očeh, kar se da skriva za štirimi zidovi: “Nikamor ne grem, sploh ven ne grem, redkokdaj …”
A tudi stanovanje, njegovo zatočišče, je povsem dotrajano, čeprav je sila spreten, saj mu zmanjka denarja za najosnovnejši material. Nujno bi moral popraviti kopalnico, polno plesni, pri oknih vdira hlad, tudi kadar ne piha burja. A težko je sanjati o obnovi četudi povsem plesnivih sten, če moraš otroku odrekati celo hrano, ki si jo želi: “Ribe ima rad, pa mu jih kupim, enkrat na štirinajst dni …”
Želi si žogo
Izaku se je življenje po mamini smrti postavilo na glavo. Želi si žogo. Lahko mu pomagate: j.mp/HghYBU #botrstvo
— Val 202 (@Val202) April 2, 2012
Mamina smrt, življenje brez nje, začasno rejništvo, skromen družinski proračun, Izak je v svojih 14 letih veliko izkusil, o tem mu je mučno govoriti. Lažje kaj pove o nogometu, ki ga ima rad: “Žogo bi pa res rabil, eno navadno, za nogomet, mam eno celo strgano doma, padajo že kosi z nje …“
Izak veliko igra nogomet s prijatelji, njegov oče pa si želi, da bi sinu lahko predstavil lepote ribolova, njegove nekdanje športne ljubezni. Po kalvariji, ki sta jo prestala v zadnjih dveh letih, je oče prepričan, da bi skupno muharjenje njune vezi še okrepilo.
Toda v takšni finančni stiski, ko si oče že nekaj let ni kupil niti enega samega oblačila zase, ko lahko gresta na obisk k sorodnikom le enkrat na leto, kadar napraskata za bencin za skoraj 30 let star avto, denarja za ribiško dovolilnico še nekaj let ne bo. In čeprav ju do morja loči le dobre pol ure vožnje, bosta o skupnih počitnicah na plaži že osmo leto zapored samo sanjala.
Če bi Izaku in njegovemu očetu želeli pomagati, lahko poljuben znesek nakažete na račun ZPM Moste Polje s posebnim sklicem.
Denar bo v celoti in zagotovo prišel v roke Izakovemu očetu, ZPM, ki jamči tudi za resničnost zgodbe, pa pri tem ne bo računal nikakršnih stroškov ali provizije.
Prejemnik: ZPM LJ.MOSTE, PROLETARSKA 1, LJUBLJANA
IBAN: SI56 0201 2002 0297 991
BIC: LJBASI2X
Sklic: SI 00 123
Koda namena: CHAR
Namen: Botrstvo – za Izaka
Za dodatne informacije lahko pišete na: jana.vidic@rtvslo.si
Zgodba osnovnošolca Izaka, ki mu je mama umrla za rakom. Po njeni smrti je moral za nekaj časa celo v rejo, zdaj pa z brezposelnim očetom sicer živita skupaj, vendar v slabih finančnih in stanovanjskih razmerah.
Čeprav živita na Primorskem, o počitnicah na morju le sanjata, saj imata komajda za najnujnejše …
Mamina zgodba: Pismo tebi, ki si rodila mojega sina Interpretira: Eva Longyka Marušič
Kako bi zveneli Štirje letni časi, če bi jih mojster Vivaldi napisal leta 2050? Umetna inteligenca je ob pomoči znanstvenikov na novo napisala partituro skladbe in v notne zapise vključila predvidene ekstremne spremembe v okolju. Projektu, poimenovanem "The Uncertain Four Seasons", se je pridružil tudi Slovenski mladinski orkester, ki bo poustvaril verzijo Štirih letnih časov, kakšna bi bila, če bi bila leta 2050 napisana na Marshallovih otokih, ki jih že zdaj ogroža dviganje morske gladine. Še več različic z vsega sveta od Afrike do Bangladeša in Evrope pa bomo slišali 1. novembra, v urah pred začetkom letošnje konference Združenih narodov o podnebnih spremembah COP26.
Ogenj, voda, zrak in zemlja so štirje elementi, ki jih skupaj povezuje tudi nova 80 km dolga krožna pot v Prekmurju, imenovana GardEN. Povezuje pa tudi obmejno območje Slovenije in Madžarske in na njeni poti se lahko ustavite tudi v krajih, ki morda niso med našimi najbolj znanimi turističnimi destinacijami. Pot je možno prekolesariti, ali se po njej v več etapah odpraviti peš in tudi zato se pot vije mimo različnih ponudnikov namestitvenih kapacitet. V Tešanovcih je taka Panonska vas, prekmurska zgodba na sodoben način, ki si jo je pred osmimi leti zamislil sicer Korošec, ki se, kot pravi, trudi biti Prekmurec, Matevž Kadiš. Če vam na poti GardEN, ki poteka po manj prometnih cestah, vseeno zmanjka energije, pa se lahko ustavite na domačiji Passero pri Jasmini in Tomažu Sotošku. Na domačiji je nekoč gospodaril Jasminin pradedek Joža, najprej so bili pod velbi konji, potem kmetijska mehanizacija, zdaj pa tam diši po čokoladi. Po Sloveniji z Valom 202 - ob podpori Slovenske turistične organizacije.
Predstavljamo Instagram skupnosti, ki skrbijo, da je svet vsaj za trenutek lepši. Prva v vrsti je skupnost, ki se je razvila okoli profila Redkobesedno
Poezija skupnosti Redkobesedno v interpretaciji Ivana Lotriča.
12. avgust je od leta 1999 namenjen mladim, saj so ga takrat Združeni narodi razglasili za mednarodni dan mladih. Letošnja tema dneva mladih so trajnostni prehranski sistemi, hkrati pa ta dan izpostavlja tudi pomen vključevanja mladih v procese odločanja. Ob mednarodnem dnevu mladih smo se o stanju mladih v Sloveniji pogovarjali s predsednikom Mladinskega sveta Slovenije Miho Zupančičem.
Do 16. avgusta poteka oddaja prijav za vpis v študentske domove. V prihodnjih dneh tako študente, ki s tem odlašajo, čaka še nekaj poletne birokracije. To uokvirja dejstvo, da se v visokošolskih središčih spopadajo s pomanjkanjem kapacitet v študentskih domovih. Največje težave na Primorskem, kjer bi potrebovali najmanj tisoč ležišč več.
Poolimpijski teden zaznamujejo predvsem številni uradni sprejemi za slovenske olimpijce. Tina Šoln je ob tej priložnosti pred mikrofon povabila Mateja Avanza, ustanovitelja in direktorja agencije Sportanzo, nekdanjega direktorja marketinga ter članskih reprezentanc na Košarkarski zvezi Slovenije, sedaj pa delegata pri mednarodni košarkarski zvezi Fiba. Pogovarjala sta se o odnosu države do športa, o tem, zakaj potrebujemo samostojno ministrstvo za šport ter o tem, kaj kdaj in zakaj smejo ali ne smejo politiki komunicirati o športnih uspehih. Foto: Sportanzo
234 znanstvenikov iz 66 držav je včeraj objavilo prvo daljše poročilo o podnebnih spremembah po letu 2014. V skoraj 4000 strani dolgem zapisu Medvladni odbor za podnebne spremembe tako ugotavlja, da čutimo vpliv sprememb pravzaprav po vsem svetu, izračuni pa so pokazali, da ima največ vpliva na podnebne spremembe človek. Več z dr. Lučko Kajfež Bogataj z ljubljanske Biotehniške fakultete.
Medtem število tujih študentov v Nemčiji po krajšem zastoju zaradi pandemije znova strmo narašča, država želi biti privlačna za najboljše z vsega sveta. Več pa iz Berlina Polona Fijavž.
Razmišljanje o vpisu na italijanske univerze se – po navodilih Ministrstva za visoko šolstvo in raziskovanje – začne na spletni strani universitaly.it, ki ponuja pregled univerz, programov, šolnin in pogojev tako v italijanščini kot v angleščini. Tam lahko najdemo tudi okrožnico z navodili, pripravljenimi na pristojnem ministrstvu za mednarodne študente, ki bi v naslednjem akademskem letu radi študirali v Italiji. Pri tem imamo v mislih tiste, ki niso državljani Evropske unije, ne stalno bivajoči v Italiji in niti udeleženci kakšnega od evropskih štipendijskih programov.
Arheološki park v Simonovem zalivu v sebi skriva ostanke vile iz rimskih časov. Na najdišču so na ogled mozaiki in ostanki bivalnih prostorov, ob vhodu pa je postavljen tudi interpretacijski center. V njem obiskovalci s pomočjo interaktivnega zemljevida spoznajo življenje v vili in rimski dobi. Na ogled nas je peljal arheolog Andrej Preložnik.
Butični muzej Izolana - hiša morja je skrit globoko v centru Izole. Ta obmorski kraj velja za ribiško mesto, kjer lahko še danes ob jutrih pri ribičih na pomolu kupimo kakovostne sveže ribe in morske plodove. Po poteh ribiške tradicije, ladjedelništva in ribje predelovalne industrije nas je popeljal vodič Gregor Benčina.
Po Sloveniji z Valom 202 - ob podpori Slovenske turistične organizacije. Lovrenška jezera, nahajališče čizlakita, oplotniški Vintgar je le nekaj zanimivih stvari, ki jih lahko obiščete na turistični destinaciji Rogla - Pohorje. Ena od najbolj priljubljenih pa je gotovo Pot med krošnjami, ki obiskovalce od leta 2019 dobesedno pelje nad krošnje. Lani je pot dobila tudi tobogan in vožnje po njem nikakor ne gre izpustiti.
Tonči Žlogar je nekdanji kapetan slovenske nogometne reprezentance, zdaj pa selektor slovenske reprezentance do 17 let. Odraščal je v Izoli, kjer z družino živi še danes. Kako ga je mesto zaznamovalo? Kam bi popeljal turiste? Kakšno je bilo odraščanje v tem obmorskem mestu?
V deveti epizodi zanimivosti o Japonski se znova lotevamo tamkajšnje kulture. Tokrat predvsem o tempu življenja. Pričakovali bi, da je na Japonskem izjemno hiter, a ga japonologinja Katarina Petaci primerja s hojo po vrvi. Premikaš se počasi, ampak če narediš eno samo napako, boš padel v globino, kar je velik stres. In vpliva na kakovost življenja. Fenomen inemuri, spanje na delovnem mestu ali v javnosti, ki izvira iz preobremenjenosti, je razširjen povsod, tudi na fakultetah. Med predstavitvijo seminarske naloge se zgodi, da nekateri študenti spijo, tudi profesorji. To je dejansko sprejemljivo, ker s tem pokažeš, da si veliko delal.
Kdo lahko o uspehih naših športnikov objavlja na družabnih omrežjih in kakšna so pravila glede oglaševanja na samih olimpijskih igrah? Kakšne so posebnosti glede oglaševanja na največjem športnem dogodku na svetu? Sogovorniki: - Maja Šorli Jakin, soustanoviteljica in direktorica vsebin v agenciji W3B - mag. Barbara Bejek, nekdanja športna novinarka in ustvarjalka vsebin v agenciji W3B - Matic Švab, Olimpijski komite Slovenije Foto: pixabay.com
V osmi epizodi zanimivosti o Japonski se znova lotevamo tamkajšnje kulture. Pri razlagi nam pomaga japonologinja Katarina Petaci, ki z nami deli svoje izkušnje s potovanj po deželi vzhajajočega sonca. Pravi, da je religija velik del tradicije, kar je opaziti na vsakem koraku. A obenem meni, da tradicija zavira inovacije. Družba ima namreč togo hierarhijo, kar se pozna predvsem pri kakšnih podjetjih, kjer se bolj ceni senioriteta kot pa inovativnost posameznika.
Olimpijske igre v Tokiu so zaradi aktualnih razmer na svetu, ki jih narekuje epidemija covida-19 precej nenavadne. Tako udeleženci kot tudi novinarji so pod nenehnim nadzorom organizatorjev.
Verjetno bi se tudi v najhujši vročini precej bolj olimpijsko počutili, če bi lahko v razžarjeni prestolnici našli kakšno rečno kopališče, kot smo jih nekoč že poznali … In ko je že vse v znamenju Tokia, morda bi se tako našli tudi talenti, ki se jim ne bi bilo treba dokazovati zgolj v kratkih bazenih.
Neveljaven email naslov