Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Marka in Davida je mamica zaradi ločitve nenadoma zapustila in se preselila na drug konec Slovenije. Zanju se ne zanima več, odveč so ji že tako redki obiski. Skrb zanju in za njunega gluhonemega očeta so prevzeli stari starši, ki pa z izjemno skromnimi sredstvi zdaj petčlansko družino težko preživljata.
Dokler ni Markova in Davidova mamica prek spleta navezala stika z nekdanjim sošolcem in nato zapustila družino, so bili čisto običajna družina, pravi njuna babica: ”Odločila se je in je kar iz službe šla k njemu. Sploh ni vprašala ne za otroka ne za nič drugega. Od takrat me še nikoli ni vprašala, kako sta, kako je v šoli, ali kaj potrebujeta. Ne spomni se jima kupiti nič, niti čokolade, nič, čisto nič …”
Tudi obiski so sila redki, pravi babica: ‘‘K njej bi morala vsak tretji teden, vendar hodita največ enkrat na dva meseca. Tudi med poletnimi počitnicami ju vzame največ za en teden, potem pa se izgovarja, da nima denarja. Ne vzame ju niti enkrat na leto za malo dlje časa. Ne morem si predstavljati, da bi na njenem mestu sama tako ravnala.”
David je zaradi izgube mame potreboval pomoč psihiatra
Ločitev je bila predvsem za starejšega Davida tako travmatična, da je potreboval pomoč psihiatra. ”Mama je ves čas obljubljala, da fantkov ne bodo ločili, potem pa je centru za socialno delo predlagala, naj gre vendarle eden z njo. Izbrala je mlajšega Marka, starejšega bratca ni hotela. David se s tem nikakor ni mogel sprijazniti. V strahu, da bi ju ločili, je veliko jokal, bil je histeričen in neskončno zaskrbljen,” pripoveduje babica.
David o tem težko govori: ”Čudno je, saj komunicirava le po mobilnem telefonu. Pravi, da nima denarja. Jaz pa imam občutek, kot da me noče.”
Po mučnih mesecih ločitvenega postopka sta bratca naposled le ostala pri očetu. Vsi trije pa so se bili prisiljeni preseliti k starim staršem. Z maminim odhodom otroka namreč nista zgubila le njene bližine in ljubezni, pač pa tudi pomemben del družinskega dohodka. Petčlanska družina zdaj živi od majhne plače, dveh še manjših pokojnin in 60 evrov preživnine, ki jo mora plačevati mama.
Marko si želi nova oblačila, David pa bi rad še naprej treniral nogomet
Davida je najbolj strah, da ne bi imeli več denarja za plačilo treningov nogometa: ”Zdaj, ko je moral Marko prenehati trenirati, me skrbi, da bi moral nehati tudi jaz. Vse bi se mi zrušilo, če ne bi mogel več trenirati.” Že tako ni denarja za pravo nogometno opremo, opustitev treningov pa bi bila zanj velik poraz tudi zato, ker si močno želi na športno gimnazijo in je nogomet edini šport, ki ga v svojem kraju lahko resneje trenira.
Marko ima drugačne želje. Rad bi računalniško igrico, nekaj novih oblačil. Tudi za športne copate natanko ve, da želi bele z zelenimi vezalkami, pa da bi si vsakič, ko gresta z babi v trgovino, lahko kaj izbral zase. In tudi če bi lahko, Marko z nakupi ne bi pretiraval: ”Vsak drugi teden bi si kupil jogurt.”
”Vse počitnice smo doma”
Stara starša se silno trudita, da fanta, ki ju mamino zavračanje in popolno nezanimanje že tako prizadene, ne bi občutila še finančne stiske, s katero se soočajo vsak dan. ”Tri mesece sem dajala od pokojnine na stran, da smo lani lahko šli za en dan na kopanje v Dolenjske Toplice. Res sta uživala. Velikokrat bi ju rada kam peljala, vendar žal ne gre. Vse počitnice smo doma.”
Kako lahko pomagate vi?
Če bi Markovi in Davidovi družini želeli pomagati, lahko poljuben znesek nakažete na poseben sklic na računu Zveze prijateljev mladine (ZPM) Moste Polje. Denar bo v celoti in zagotovo prišel v roke njuni babici . ZPM, ki jamči tudi za resničnost zgodbe, pa pri tem ne zaračunava nikakršnih stroškov ali provizije.
Prejemnik: ZPM LJUBLJANA MOSTE, PROLETARSKA 1, LJUBLJANA
IBAN: SI56 0201 2002 0297 991
BIC: LJBASI2X
Sklic: SI 00 126
Koda namena: CHAR
Namen: BOTRSTVO – ZA MARKA IN DAVIDA
Za dodatne informacije in pojasnila se lahko obrnete tudi na Val 202: jana.vidic@rtvslo.si.
Marka in Davida je mamica zaradi ločitve nenadoma zapustila in se preselila na drug konec Slovenije. Zanju se ne zanima več, odveč so ji že tako redki obiski. Skrb zanju in za njunega gluhonemega očeta so prevzeli stari starši, ki pa z izjemno skromnimi sredstvi zdaj petčlansko družino težko preživljata.
Dokler ni Markova in Davidova mamica prek spleta navezala stika z nekdanjim sošolcem in nato zapustila družino, so bili čisto običajna družina, pravi njuna babica: ”Odločila se je in je kar iz službe šla k njemu. Sploh ni vprašala ne za otroka ne za nič drugega. Od takrat me še nikoli ni vprašala, kako sta, kako je v šoli, ali kaj potrebujeta. Ne spomni se jima kupiti nič, niti čokolade, nič, čisto nič …”
Tudi obiski so sila redki, pravi babica: ‘‘K njej bi morala vsak tretji teden, vendar hodita največ enkrat na dva meseca. Tudi med poletnimi počitnicami ju vzame največ za en teden, potem pa se izgovarja, da nima denarja. Ne vzame ju niti enkrat na leto za malo dlje časa. Ne morem si predstavljati, da bi na njenem mestu sama tako ravnala.”
David je zaradi izgube mame potreboval pomoč psihiatra
Ločitev je bila predvsem za starejšega Davida tako travmatična, da je potreboval pomoč psihiatra. ”Mama je ves čas obljubljala, da fantkov ne bodo ločili, potem pa je centru za socialno delo predlagala, naj gre vendarle eden z njo. Izbrala je mlajšega Marka, starejšega bratca ni hotela. David se s tem nikakor ni mogel sprijazniti. V strahu, da bi ju ločili, je veliko jokal, bil je histeričen in neskončno zaskrbljen,” pripoveduje babica.
David o tem težko govori: ”Čudno je, saj komunicirava le po mobilnem telefonu. Pravi, da nima denarja. Jaz pa imam občutek, kot da me noče.”
Po mučnih mesecih ločitvenega postopka sta bratca naposled le ostala pri očetu. Vsi trije pa so se bili prisiljeni preseliti k starim staršem. Z maminim odhodom otroka namreč nista zgubila le njene bližine in ljubezni, pač pa tudi pomemben del družinskega dohodka. Petčlanska družina zdaj živi od majhne plače, dveh še manjših pokojnin in 60 evrov preživnine, ki jo mora plačevati mama.
Marko si želi nova oblačila, David pa bi rad še naprej treniral nogomet
Davida je najbolj strah, da ne bi imeli več denarja za plačilo treningov nogometa: ”Zdaj, ko je moral Marko prenehati trenirati, me skrbi, da bi moral nehati tudi jaz. Vse bi se mi zrušilo, če ne bi mogel več trenirati.” Že tako ni denarja za pravo nogometno opremo, opustitev treningov pa bi bila zanj velik poraz tudi zato, ker si močno želi na športno gimnazijo in je nogomet edini šport, ki ga v svojem kraju lahko resneje trenira.
Marko ima drugačne želje. Rad bi računalniško igrico, nekaj novih oblačil. Tudi za športne copate natanko ve, da želi bele z zelenimi vezalkami, pa da bi si vsakič, ko gresta z babi v trgovino, lahko kaj izbral zase. In tudi če bi lahko, Marko z nakupi ne bi pretiraval: ”Vsak drugi teden bi si kupil jogurt.”
”Vse počitnice smo doma”
Stara starša se silno trudita, da fanta, ki ju mamino zavračanje in popolno nezanimanje že tako prizadene, ne bi občutila še finančne stiske, s katero se soočajo vsak dan. ”Tri mesece sem dajala od pokojnine na stran, da smo lani lahko šli za en dan na kopanje v Dolenjske Toplice. Res sta uživala. Velikokrat bi ju rada kam peljala, vendar žal ne gre. Vse počitnice smo doma.”
Kako lahko pomagate vi?
Če bi Markovi in Davidovi družini želeli pomagati, lahko poljuben znesek nakažete na poseben sklic na računu Zveze prijateljev mladine (ZPM) Moste Polje. Denar bo v celoti in zagotovo prišel v roke njuni babici . ZPM, ki jamči tudi za resničnost zgodbe, pa pri tem ne zaračunava nikakršnih stroškov ali provizije.
Prejemnik: ZPM LJUBLJANA MOSTE, PROLETARSKA 1, LJUBLJANA
IBAN: SI56 0201 2002 0297 991
BIC: LJBASI2X
Sklic: SI 00 126
Koda namena: CHAR
Namen: BOTRSTVO – ZA MARKA IN DAVIDA
Za dodatne informacije in pojasnila se lahko obrnete tudi na Val 202: jana.vidic@rtvslo.si.
Po 24 letih dela v Obalnem domu upokojencev Koper je Mitja Batagelj prejel izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ker naj bi več dni neopravičeno izostal iz dela. Na mejnem prehodu so mu hrvaški policisti odredili 14-dnevno samoizolacijo na domu, ker je prišel z države, ki jo je tisti dan Hrvaška imela za področje, kjer se širi novi koronavirus. Ko se je 30. marca 2020 vrnil v službo, ga je po končani izmeni presenetila nepričakovana novica. Delodajalec je sprožil postopek izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Meta je starejša prodajalka, ki je delala že pri več trgovcih, tako manjših kot večjih. Ime je izmišljeno, prav tako je prosila, da ji spremenimo glas, saj ima le še nekaj let do upokojitve in si ne želi konfliktov z delodajalcem. Opaža, da se z leti razmere za zaposlene pri vseh trgovcih slabšajo, delo je vse težje, predvsem zaradi strank, ki se včasih vedejo žaljivo in poniževalno. O delovnih razmerah za trgovce med epidemijo in o delavskih pravicah se je s prodajalko Meto pogovarjal Gorazd Rečnik.
Zmeraj, kadar je na 1. maj igrala godba, so ljudje odpirali okna ali hiteli na ulico. Tokrat so okna odprli godbeniki in radijski poslušalci zer ob spremljavi Vala 202 in programov Radia Slovenija sočasno zaigrali s svojih balkonov in dvorišč.
V uredništvu Vala 202 smo se odločili, da ime aprila postane Ivan Gale Ivan Gale, uslužbenec Zavoda za blagovne rezerve, ki se je v Tarči na TV Slovenija javno izpostavil, opozoril na odgovornosti za porabo javnega denarja, opisal konkretne pritiske pri izbiri dobaviteljev zaščitne opreme in sprožil trenutno največjo afero v državi v času epidemije novega koronavirusa. Na Facebooku je po odmevni oddaji nastala posebna podporna skupina z več kot 50 tisoč člani, gibanje v podporo Ivanu Galetu. Domnevne nepravilnosti bodo raziskali ustrezni organi, Ivan Gale pa je pokazal, kako pomemben je lahko državljanski pogum.
V času brez COVIDA -19 bi mnogi jadralci med prvomajskimi prazniki odprli letošnjo sezono. Še prej bi seveda opravili umazana dela na suhem, da bi bila jadrnica pripravljena na nove podvige. Letos je slika drugačna, jadrnice po večini samevajo v marinah, jadralce pa ob napovedani »ravno pravšnji burji« kar razganja. Dokaj drugačna je zgodba zakoncev Pelko, Tomaža in Lili, ki sta že ves čas epidemije na svoji jadrnici, ampak ne na morju pač pa ujeta v marini na Lanzaroteju, enem od kanarskih otokov. Tja je skiperja Tomaža poklical Aleš Smrekar.
Zmeraj, kadar je na 1. maj igrala godba, so ljudje odpirali okna ali hiteli na ulico. Tokrat bodo okna odprli godbeniki in radijski poslušalci ter ob spremljavi Vala 202 in programov Radia Slovenija sočasno zaigrali s svojih balkonov in dvorišč. Tako bodo soseski dali vedeti, da so aktivni kljub izolaciji.
Režiser, profesor in predsednik evropskih režiserjev Klemen Dvornik ter zastopnik Universal Music Publishing in založnik Igor Ivanič se strinjata, da je kultura v tem času ključnega pomena.“Če v tem času ne bi bilo filma in glasbe, bi norost presegla zmerne meje, v katere smo zdaj ujeti. Tako nekako zdržimo doma, saj pobegnemo v druge svetove,” pravi Klemen Dvornik.
Daljše sušno obdobje predstavlja veliko požarno ogroženost naravnega okolja, o čemer priča tudi več požarov širom Primorske. Nekaj kapljic dežja v minulih dneh je bilo sicer dobrodošlih, vseeno pa štabi civilne zaščite nadaljujejo s preventivnimi ukrepi, med katere spada tudi nadzor najbolj ogroženih območij iz zraka. Na protipožarni polet se je podal tudi Sandi Škvarč, ne samo v vlogi novinarja, letalo je tudi pilotiral.
Saša Vipotnik (AKA Neomi) je specializantka nevrologije v ljubljanskem kliničnem centru, Boštjan Meh (BO!) pa zdravstveni tehnik, zaposlen v domu starejših občanov. Oba sta glasbenika, zaposlena v trenutno ključnem sektorju, v zdravstvu.
V teh dneh bi bil Rok Rozman, biolog, kajakaš, nekdanji olimpijec v veslanju, s somišljeniki nekje v kajaku, na reki Savi, ki naj bi jo v okviru Balkan Rivers tour št. 5 preveslali od izvira do izliva. Z veslanjem v kajaku in vsemi spremljevalnimi dogodki, vključno s protesti, so želeli opozoriti na pomembnost Save, ki je ključni del evropskega sladkovodnega ekosistema, dom Natura 2000 vrstam. Zaradi koronavirusa je akcija prestavljena na drugo leto, kar pa ne pomeni, da Rok in druščina počivajo. V nedeljo so zagnali novo kampanjo Rek ne damo!
Vodenje zahteva precej znanja, kar smo na Valu 202 ugotavljali v nizu oddaj vodenje s posluhom. V času spremenjenih razmer zaradi pandemije, so se tisti, ki vodijo organizacije, oddelke, time znašli pred novimi izzivi. Dr. Miha Škerlavaj je redni profesor managementa na Ekonomski Fakulteti v Univerze v Ljubljani, vodja pa tudi v praksi, saj je med drugim prodekan za raziskovanje.
Živalski vrt je po šestih tednih karantene spet odprl svoja vrata. A vseeno se morajo obiskovalci držati preventivnih ukrepov – sprehod je mogoč le po zunanjih površinah, za zdaj se po njem še ne smejo sprehajati psi, za obiskovalce ostajajo zaprti otroška igrišča, vivarij, notranji prostor slonice Gange, otroški živalski vrt, Kmečka bajta, pot mimo šimpanzov proti tigrom ter notranji prostor šimpanzov. Z direktorico Živalskega vrta Ljubljana Barbaro Mihelič o ponovnem odprtju, organizacijo v preteklih tednih in načrtih za prihodnost.
Članici Ženskega pevskega zbora Kombinat, ki je bil ustanovljen na dan upora 27. aprila 2008.
Letos mineva 75 let od zaprtja partizanske bolnišnice Topolovec, evakuacijske bolnišnice v Beli krajini v vasi Črešnjevec, v katero je bila vključena vsa vas. Sprejemala je težke ranjence, ki so bili ranjeni v različnih krajih Slovenije, in jih prek partizanskih letališč Otok in Krasinec evakuirala v zavezniške bolnišnice v Italijo. V spomin nanjo so v vasi, na domačiji Škof oziroma Šrajf, pred petimi leti uredili spominsko sobo.
V Idriji, v prostorih rudniškega magazina na Trgu svetega Ahacija, že nekaj let domujejo zbirke Vojnega muzeja Idrija. Njegov lastnik je domačin, ljubiteljski zgodovinar in zbiralec starih predmetov Slavko Moravec, ki je v muzeju naredil tudi rekonstrukcijo sobe iz partizanske bolnice Pavle. Ta sicer ni tako znana kot bolnica Franja, ki je kulturni spomenik državnega pomena, nosi Znak evropske dediščine in je vpisana na Poskusni seznam svetovne dediščine pri UNESCU, vseeno pa se v Idriji trudijo ohraniti spomin na njo.
Partizansko zdravstvo in partizanske bolnišnice so tema, ki je pritegnila zgodovinarja Blaža Štanglja. Že ko je bil majhen, se mu je zdelo neverjetno, da so bile nekoč bolnišnice nekje v gozdu in te so zdaj postale predmet njegovega raziskovanja.
Nace Breitenberger je dolgoletni pedagog, prostovoljec, predsednik Planinskega društva Idrija, sodelavec na TOM telefonu v Idriji, že 50 let pa je tudi mentor mladim planincem, za kar mu je Planinska zveza Slovenija leta 2018 podelila najvišje nacionalno priznanje za delo z mladimi. Lani pa je prejel še državno priznanje za prostovoljno delo.
Nekateri karanteno izkoristijo za peko kruha, drugi za branje številnih zaprašenih knjig, tretji se lotijo kakšnega športa, oblikovalec in kreativni direktor AV Studia Jure Tovrljan pa je v domači karanteni z namero ozaveščanja javnosti o pomenu nošenja maske, umivanja rok in varnostne razdalje preoblikoval logotipe svetovnih podjetij in naslove uspešnih televizijskih serij. Več v pogovoru z Majo Stepančič.
Onkologinja Ana Lina Vodušek razmišlja o delu in življenju v času epidemije.
Neveljaven email naslov