Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Marka in Davida je mamica zaradi ločitve nenadoma zapustila in se preselila na drug konec Slovenije. Zanju se ne zanima več, odveč so ji že tako redki obiski. Skrb zanju in za njunega gluhonemega očeta so prevzeli stari starši, ki pa z izjemno skromnimi sredstvi zdaj petčlansko družino težko preživljata.
Dokler ni Markova in Davidova mamica prek spleta navezala stika z nekdanjim sošolcem in nato zapustila družino, so bili čisto običajna družina, pravi njuna babica: ”Odločila se je in je kar iz službe šla k njemu. Sploh ni vprašala ne za otroka ne za nič drugega. Od takrat me še nikoli ni vprašala, kako sta, kako je v šoli, ali kaj potrebujeta. Ne spomni se jima kupiti nič, niti čokolade, nič, čisto nič …”
Tudi obiski so sila redki, pravi babica: ‘‘K njej bi morala vsak tretji teden, vendar hodita največ enkrat na dva meseca. Tudi med poletnimi počitnicami ju vzame največ za en teden, potem pa se izgovarja, da nima denarja. Ne vzame ju niti enkrat na leto za malo dlje časa. Ne morem si predstavljati, da bi na njenem mestu sama tako ravnala.”
David je zaradi izgube mame potreboval pomoč psihiatra
Ločitev je bila predvsem za starejšega Davida tako travmatična, da je potreboval pomoč psihiatra. ”Mama je ves čas obljubljala, da fantkov ne bodo ločili, potem pa je centru za socialno delo predlagala, naj gre vendarle eden z njo. Izbrala je mlajšega Marka, starejšega bratca ni hotela. David se s tem nikakor ni mogel sprijazniti. V strahu, da bi ju ločili, je veliko jokal, bil je histeričen in neskončno zaskrbljen,” pripoveduje babica.
David o tem težko govori: ”Čudno je, saj komunicirava le po mobilnem telefonu. Pravi, da nima denarja. Jaz pa imam občutek, kot da me noče.”
Po mučnih mesecih ločitvenega postopka sta bratca naposled le ostala pri očetu. Vsi trije pa so se bili prisiljeni preseliti k starim staršem. Z maminim odhodom otroka namreč nista zgubila le njene bližine in ljubezni, pač pa tudi pomemben del družinskega dohodka. Petčlanska družina zdaj živi od majhne plače, dveh še manjših pokojnin in 60 evrov preživnine, ki jo mora plačevati mama.
Marko si želi nova oblačila, David pa bi rad še naprej treniral nogomet
Davida je najbolj strah, da ne bi imeli več denarja za plačilo treningov nogometa: ”Zdaj, ko je moral Marko prenehati trenirati, me skrbi, da bi moral nehati tudi jaz. Vse bi se mi zrušilo, če ne bi mogel več trenirati.” Že tako ni denarja za pravo nogometno opremo, opustitev treningov pa bi bila zanj velik poraz tudi zato, ker si močno želi na športno gimnazijo in je nogomet edini šport, ki ga v svojem kraju lahko resneje trenira.
Marko ima drugačne želje. Rad bi računalniško igrico, nekaj novih oblačil. Tudi za športne copate natanko ve, da želi bele z zelenimi vezalkami, pa da bi si vsakič, ko gresta z babi v trgovino, lahko kaj izbral zase. In tudi če bi lahko, Marko z nakupi ne bi pretiraval: ”Vsak drugi teden bi si kupil jogurt.”
”Vse počitnice smo doma”
Stara starša se silno trudita, da fanta, ki ju mamino zavračanje in popolno nezanimanje že tako prizadene, ne bi občutila še finančne stiske, s katero se soočajo vsak dan. ”Tri mesece sem dajala od pokojnine na stran, da smo lani lahko šli za en dan na kopanje v Dolenjske Toplice. Res sta uživala. Velikokrat bi ju rada kam peljala, vendar žal ne gre. Vse počitnice smo doma.”
Kako lahko pomagate vi?
Če bi Markovi in Davidovi družini želeli pomagati, lahko poljuben znesek nakažete na poseben sklic na računu Zveze prijateljev mladine (ZPM) Moste Polje. Denar bo v celoti in zagotovo prišel v roke njuni babici . ZPM, ki jamči tudi za resničnost zgodbe, pa pri tem ne zaračunava nikakršnih stroškov ali provizije.
Prejemnik: ZPM LJUBLJANA MOSTE, PROLETARSKA 1, LJUBLJANA
IBAN: SI56 0201 2002 0297 991
BIC: LJBASI2X
Sklic: SI 00 126
Koda namena: CHAR
Namen: BOTRSTVO – ZA MARKA IN DAVIDA
Za dodatne informacije in pojasnila se lahko obrnete tudi na Val 202: jana.vidic@rtvslo.si.
Marka in Davida je mamica zaradi ločitve nenadoma zapustila in se preselila na drug konec Slovenije. Zanju se ne zanima več, odveč so ji že tako redki obiski. Skrb zanju in za njunega gluhonemega očeta so prevzeli stari starši, ki pa z izjemno skromnimi sredstvi zdaj petčlansko družino težko preživljata.
Dokler ni Markova in Davidova mamica prek spleta navezala stika z nekdanjim sošolcem in nato zapustila družino, so bili čisto običajna družina, pravi njuna babica: ”Odločila se je in je kar iz službe šla k njemu. Sploh ni vprašala ne za otroka ne za nič drugega. Od takrat me še nikoli ni vprašala, kako sta, kako je v šoli, ali kaj potrebujeta. Ne spomni se jima kupiti nič, niti čokolade, nič, čisto nič …”
Tudi obiski so sila redki, pravi babica: ‘‘K njej bi morala vsak tretji teden, vendar hodita največ enkrat na dva meseca. Tudi med poletnimi počitnicami ju vzame največ za en teden, potem pa se izgovarja, da nima denarja. Ne vzame ju niti enkrat na leto za malo dlje časa. Ne morem si predstavljati, da bi na njenem mestu sama tako ravnala.”
David je zaradi izgube mame potreboval pomoč psihiatra
Ločitev je bila predvsem za starejšega Davida tako travmatična, da je potreboval pomoč psihiatra. ”Mama je ves čas obljubljala, da fantkov ne bodo ločili, potem pa je centru za socialno delo predlagala, naj gre vendarle eden z njo. Izbrala je mlajšega Marka, starejšega bratca ni hotela. David se s tem nikakor ni mogel sprijazniti. V strahu, da bi ju ločili, je veliko jokal, bil je histeričen in neskončno zaskrbljen,” pripoveduje babica.
David o tem težko govori: ”Čudno je, saj komunicirava le po mobilnem telefonu. Pravi, da nima denarja. Jaz pa imam občutek, kot da me noče.”
Po mučnih mesecih ločitvenega postopka sta bratca naposled le ostala pri očetu. Vsi trije pa so se bili prisiljeni preseliti k starim staršem. Z maminim odhodom otroka namreč nista zgubila le njene bližine in ljubezni, pač pa tudi pomemben del družinskega dohodka. Petčlanska družina zdaj živi od majhne plače, dveh še manjših pokojnin in 60 evrov preživnine, ki jo mora plačevati mama.
Marko si želi nova oblačila, David pa bi rad še naprej treniral nogomet
Davida je najbolj strah, da ne bi imeli več denarja za plačilo treningov nogometa: ”Zdaj, ko je moral Marko prenehati trenirati, me skrbi, da bi moral nehati tudi jaz. Vse bi se mi zrušilo, če ne bi mogel več trenirati.” Že tako ni denarja za pravo nogometno opremo, opustitev treningov pa bi bila zanj velik poraz tudi zato, ker si močno želi na športno gimnazijo in je nogomet edini šport, ki ga v svojem kraju lahko resneje trenira.
Marko ima drugačne želje. Rad bi računalniško igrico, nekaj novih oblačil. Tudi za športne copate natanko ve, da želi bele z zelenimi vezalkami, pa da bi si vsakič, ko gresta z babi v trgovino, lahko kaj izbral zase. In tudi če bi lahko, Marko z nakupi ne bi pretiraval: ”Vsak drugi teden bi si kupil jogurt.”
”Vse počitnice smo doma”
Stara starša se silno trudita, da fanta, ki ju mamino zavračanje in popolno nezanimanje že tako prizadene, ne bi občutila še finančne stiske, s katero se soočajo vsak dan. ”Tri mesece sem dajala od pokojnine na stran, da smo lani lahko šli za en dan na kopanje v Dolenjske Toplice. Res sta uživala. Velikokrat bi ju rada kam peljala, vendar žal ne gre. Vse počitnice smo doma.”
Kako lahko pomagate vi?
Če bi Markovi in Davidovi družini želeli pomagati, lahko poljuben znesek nakažete na poseben sklic na računu Zveze prijateljev mladine (ZPM) Moste Polje. Denar bo v celoti in zagotovo prišel v roke njuni babici . ZPM, ki jamči tudi za resničnost zgodbe, pa pri tem ne zaračunava nikakršnih stroškov ali provizije.
Prejemnik: ZPM LJUBLJANA MOSTE, PROLETARSKA 1, LJUBLJANA
IBAN: SI56 0201 2002 0297 991
BIC: LJBASI2X
Sklic: SI 00 126
Koda namena: CHAR
Namen: BOTRSTVO – ZA MARKA IN DAVIDA
Za dodatne informacije in pojasnila se lahko obrnete tudi na Val 202: jana.vidic@rtvslo.si.
Baron Žiga Zois je največji del svojega življenja preživel v Ljubljani. Živel, delal, se zabaval, posloval, raziskoval, ustvarjal in še marsikaj drugega je počel v palači ob Ljubljanici, danes ima naslov Breg 22, ki se od tistih časov ni kaj dosti spremenila. Doktor Luka Vidmar, znanstveni sodelavec na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU je zasnoval Sprehod po Zoisovi Ljubljani.
Mesec pred začetkom knjižnega sejma založbe hitijo s predstavitvami svojih del. Prejšnji teden so tako nov paket pripravili pri Mladinski knjigi in Beletrini.
Laboratorij za 3D tisk kovin predstavlja model za povezovanje znanosti in gospodarstva
28. oktober je povezan z začetki našega radia. Na vseh programih Radia Slovenija, ki praznuje 91 let, na leto ustvarimo več kot 3.700.000 minut programa
Nemoteno vsakodnevno delo javne uprave je odvisno predvsem od podatkov v elektronski obliki – torej od podatkovnih baz o državljanih, gospodarstvu, okolju, demografiji in številnih drugih področjih. Brez teh podatkov bi se javne ustanove znašle v velikih težavah. Kako torej te podatke varujemo, kako so shranjeni in kakšne varnostne kopije bi zagotovile nemoteno delovanje javne uprave tudi ob izrednih razmerah? Razmišlja Hannes Astok, namestnik direktorja za strategijo in razvoj na estonski Akademiji za e-upravljanje.
Pred največjim tekaškim dogodkom v Sloveniji ta konec tedna tekači lovijo še zadnje dneve za izboljšanje pripravljenosti in moči. Oktobra se je z rekreativci po državi družila tudi valovska ekipa, ki je svojo tekaško ekspedicijo ta teden sklenila v Novem mestu. Pod vodstvom gostitelja, maratonca Primoža Kobeta, in našega stalnega strokovnega sodelavca Romana Kejžarja smo za zadnjo iz niza štirih oddaj zbrali vse ključne napotke, na kaj misliti, kaj jesti in kaj postoriti tik pred nedeljskim maratonom. Ob tem postrežemo tudi s slikovito reportažo živahnega tekaškega brbotanja med Novomeščani.
Ekologi brez meja, ki z različnimi akcijami opozarjajo na okoljske tematike in problematike, so dva meseca v treh slovenskih krajih spremljali količine, pogostost in pošiljatelje oglasnih letakov, ki jih gospodinjstva prejemajo v poštne nabiralnike. Če nimate nalepke, s katero poštarju sporočate, da te pošte ne želite, vam povprečno dostavi 31 kilogramov papirnatih reklam na leto, približno kilogram na vsakega različnega oglaševalca. Glede na to, da gre večinoma tudi za papir, ki se težko reciklira, bo vaša odločitev za nalepko, da teh oglasov ne želite prejemati, tudi do okolja prijazno dejanje. Sploh v mesecih, ki so pred nami in ob potrošniškem vrhuncu leta obetajo še večje število tovrstnih sporočil.
Debatiramo o vedi, ki postaja del popularne kulture. Programiranje! Če je bilo včasih rezervirano za stereotipno nedružabne, pametne fante z debelimi očali, je danes popularno in priljubljeno. Programer se zdi najbolj privlačen poklic na svetu, ker ima dobro plačo in lahko dela s kavča ali med službo potuje. Stereotipi? Po podatkih Stack Overflow je leta 2018 število programerjev v Evropi znašalo 5,5 milijona. Največje število razvijalcev programske opreme ima Nemčija – približno 837 000, na listo treh najuspešnejših držav uvrščata še Združeno kraljestvo in Francija. Na Fakulteti za računalništvo in informatiko v zadnjem desetletju beležijo 70% porast pri vpisu.
Da so jabolka v Sloveniji med najbolj razširjenim in popularnim sadjem, že veste. V ljudsko védenje so se jabolka vpisala tudi s številnimi pregovori. Vemo, da jabolko ne pade daleč od drevesa in da na lesniki nikdar jabolko ne raste. Pa ste vedeli, da imajo jabolka tudi svoj praznik? Na Kozjanskem že dvajset let pripravljajo prireditev Praznik kozjanskega jabolka. Da so jabolka najbolj cenjena, ko jih zmanjka, je bilo letos očitno tudi na prvem sejemskem dnevu prejšnjo soboto, ko je jabolk pri ponudnikih zmanjkalo že pred 12. uro. A kljub slabi letini sadja je bil obisk sejemskega konca tedna na Kozjanskem jabolku rekorden, pestro dogajanje je v Podsredo privabilo številne obiskovalce.
Od prve akcije Sekunde rešujejo je minilo že 12 let. Leta 2007 je znalo pomagati zgolj 20 odstotkov očividcev, tistih, ki pa so preživeli srčni zastoj, je bila zgolj peščica. Leta 2019 še vedno preživi zgolj 15 odstotov, v Las Vegasu, kjer v igralciham mojstri oživljanja dežurajo 24 ur na dan, pa preživi že polovica tistih, ki doživijo srčni zastoj. Torej lahko tudi pri nas preživetje potrojimo. Sogovornika urgentna zdravnika Matej Strnad in Gregor Prosen.
Na katalonskih ulicah in trgih smo ta teden spet videli veliko število protestov, ki so sledili razglasitvi sodbe nekdanjim katalonskim voditeljem zaradi njihove vloge pri organizaciji referenduma o neodvisnosti pred dvema letoma. Devet politikov je skupno dobilo več kot sto let zapornih kazni, protesti pa so ohromili barcelonsko letališče in več cest v tej regiji na severovzhodu Španije. O dogajanju na petkovih protestih se pogovorimo z Iztokom Potokarjem, ki že več kot deset let živi in dela v Barceloni.
Znanja o pravilnem oživljanju se vedno pogosteje širijo po družabnih omrežjih, prav tako tudi zavedanje, da je treba pristopiti in oživljati, ko človeku pred vami zastane srce. Zdravnik Gregor Prosen z mariborske urgence pojasnjuje, kako pomemben člen v verigi oživljanja so lahko tovrstna omrežja.
Na vprašanje: "Katero glasbo ste si zapomnili zaradi filma ali kateri film zaradi glasbe?" odgovarja Dunja Klemenc, ki ima veliko zaslug za to, da je film Nikogaršnja zemlja režiserja Danisa Tanovića prejel tujejezičnega oskarja.
Ekipa valovske tekaške karavane je znova zavila v Ljubljano. Osrednja tema tega tekaškega treninga z maratoncem in tekaškim trenerjem Romanom Kejžarjem sta telesna zmogljivost in zdravje tekača. Preverjamo, kako poteka obremenitveni test, ki postaja v svetu rekreativnega teka vse bolj priljubljen. Kot posebna gostja oddaje se nam je pridružila zdravnica in profesorica športne vzgoje Petra Zupet.
Mreža avtomatskih elektronskih defibrilatorjev se v Sloveniji vstrajno širi, do zdaj pa sta bila največja težava popis in vzdrževanje mreže AED. Koliko javno dostopnih defibrilatojev je vključenih vanjo, kako se mreža širi in podobno, pojasnuje Domen Vodopivec, skrbnik javno dostopnih AED.
Skoraj 200 tisoč obiskov na dan beleži spletni portal jezikovnih virov Fran, ki na enem mestu združuje slovarje, slovenistične jezikovne vire in portale, ki so nastali ali še nastajajo na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Po zadnji raziskavi, ki so jo lani opravili na Centru za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani, je skoraj večina vprašanih dejala, da dostopa do enojezičnih slovarjev v elektronski obliki, kar 91 odstotkov z računalnika, s telefona 34 odstotkov. Modernizacija slovarjev in prenos iz knjižne v elektronsko obliko je nujna za tehnološko družbo, pravi dr. Helena Dobrovoljc z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, ki še doda, da je vsak slovar verodostojen dokument svojega časa. In končno smo jim v tem času tudi v Sloveniji posvetili dan – 16. oktober je namreč mednarodni dan slovarjev, letos prvič tudi pri nas.
V šestdesetih letih je v Združenem kraljestvu za posledicami srčnega zastoja umrlo 7 od 10 ljudi, danes je ravno obratno, 7 ljudi od 10-ih preživi. Trend je torej vzpodbuden, tudi zato, ker si Britanska fundacija za srce že dolga leta prizadeva dvigniti zavest o srčnih, žilnih in ostalih boleznih, ki vplivajo na delovanje srca. O tem dr. Simonom Carleyjem, zdravnikom urgentne medicine iz Združenega kraljestva, ki pri učenju temeljnih postopkov oživljanja stavi na sodobno tehnologijo, družbena omrežja in humor.
Verjetnost, da človek doživi srčni zastoj doma, je največja. Slišali bomo, da mantra, da vaše roke lahko rešijo življenje najbližjemu, drži.
Vojna v Afganistanu že dolgo ne polni več naslovnic časopisov, je “pozabljena vojna”, v kateri so bili med vojaškimi operacijami ubiti, ranjeni, nezakonito priprti ali kako drugače oškodovani številni civilisti. V knjigi The War Against Civilians – Victims of the “War on Terror” in Afghanistan and Pakistan (Vojna proti civilistom: žrtve “vojne proti terorju” v Afganistanu in Pakistanu), ki je v angleščini izšla pri založbi Palgrave Macmillan, se Vasja Badalič osredotoča na napade z brezpilotnimi letali, ubij-ali-ujemi operacije, atentate, nezakonito zapiranje in druge nezakonite prakse, kot so mučenje, ugrabitve, notranje razselitve, prisilna repatriacija beguncev.
Lahko se zgodi, da bo šlo več kot 150 ljudi, tudi njihovih družin, v kratkem v tujino, ker v Sloveniji zanje ni možnosti. V mislih imamo pilote Adrie Airways, za katere tuje letalske družbe, odkar je Adria v stečaju, kažejo veliko zanimanje in jim pošiljajo mamljive ponudbe. Po približnih izračunih bo z njimi šlo na tuje tudi najmanj 30 milijonov evrov, ki smo jih vložili v izobraževanje pilotov. Pilot Primož Jovanović je prepričan, da bi morala imeti Slovenija svojega letalskega prevoznika. Tudi gospodarski minister Zdravko Počivalšek je 15.oktobra v oddaji Vroči mikrofon na Valu 202 govoril o Adrii Airways
Neveljaven email naslov