Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prva stvar, ki jo je Matevž Lenarčič videl, ko je šestkrat preletel ekvator, sedem celin in tri oceane ter naposled le pristal na domačih tleh, je bila, razumljivo, domača postelja.
Nekateri težko sedejo na letalo in z zaprtimi očmi preletijo uro in pol dolgo vožnjo. Ekstremni pilot Matevž Lenarčič pa je sedel v Pipistrelovo le 290 kilogramov težko letalo virus SW 914 in v treh mesecih in pol preletel 100.000 kilometrov.
”Svet je leta 2012 videti še manjši,”je dejal v pogovoru z novinarko Vala 202 Simono Habič. Po videnem in doživetem je s samozavestjo dejal, da je na svetu dovolj prostora za vse, le da smo ljudje preveč grabežljivi: ”Skušajo nas prepričati, da je svet prenaseljen … Vode, prostora in vsega je dosti, le vse je treba dobro prerazporediti.”
”Najboljši inštrument je bil Domen Grauf”
Slovenski alpinist, fotograf in avanturist Matevža Lenarčiča je začel svoj polet 8. januarja letos in ga končal s pristankom na letališču Jožeta Pučnika 19. aprila. Na pot se je pripravljal skoraj eno leto, med drugim tudi zato, ker je moral januarski vzlet z virusom SW 914 kar trikrat prestaviti.
”Letalo vzdrži veliko več, kot je bilo potrebno”
In čeprav se zdi, da je projekt GreenLight WorldFlight, kot ga je poimenoval, minil brez težav, ni bilo tako. Na poti se je spopadal z birokratskimi težavami, carino, dovoljenji in seveda s težavami z gorivom in večkratnimi okvarami motorja. Tako je bil najboljši inštrument , na katerega se je lahko zanašal tri mesece in pol Domen Grauf. ”Ker je na letalu inštrument, ki kaže vreme, odpovedal, so mi preostale le informacije od doma,” je z nasmehom na obrazu povedal Lenarčič.
Ob tem je dodal, da poleta 4.000 kilometrov v enem kosu, z enim rezervoarjem vendarle ni mogoče preleteti. ”Ne da se toliko leteti. Če je slab veter lahko preletiš 3.800 kilometrov. Letalo sicer vzdrži veliko več kot je bilo potrebno.”
Dve muhi na en mah
Polet s Pipistrelovim virusom SW 914, ki omogoča hitrost do 300 kilometrov na uro in ekološko porabo goriva, je bil izveden tudi v znanstvene namene. ”Merili smo koncentracijo črnega ogljika v ozračju, pozabili pa smo ga meriti v motorju in ravno to je bil eden izmed razlogov za okvaro motorja. Zadeva je zanimiva z več vidikov. Eden je ta, da še ni meritev z območja, kjer smo leteli, če pa že so, so podatki skriti. Zdaj pa jih bomo javno pokazali.”
Prisilne počitnice
Lenarčič in virus SW 914 sta imela na poti največ težav z vremenom, ”Če nad Himalajo človek ni klimatiziran hitro pade v nezavest. To je tudi razlog, da nisem bil še deset minut več nad Himalajo.”
Najhujše težave zaradi turbulence je imel nad Novo Zelandijo. ”Nad hribi je bilo slabo vreme. Nastala je mehanična turbulenca, zato so verjetno težave z letalom nastale že tam. In letalo seveda lahko kdaj odpove.” Na prisilnih počitnicah je tako ostal štirinajst dni, kolikor je potrebovala Pipistrelova ekipa strokovnjakov, da je prišla na Novo Zelandijo in letalo popravila.
Na poti ga je presenetila dvoličnost ljudi
Tudi sicer na poti Lenarčič ni bil sam. ”V celi ekipi je bilo okoli deset ljudi. En sam človek ne naredi veliko. Na veliko koncih sveta je bilo pripravljenih pomagati veliko ljudi. Ko prideš sam v Čad, ne moreš narediš čisto nič. Tam mi je recimo pomagala neka gospa Vivienne,” se je spominjal.
Na opravljeni poti se je veliko naučil tudi o sami naravi človeka. Ob tem ga je presenetila predvsem njegova dvoličnost: ”Na eni strani smo tako živalski, tako grabežljivi, na individualnem nivoju pa smo vendarle pripravljeni pomagati.”
Lenarčič, ki bo svoje dovtipe zapisal tudi v knjižnem gradivu, je še dejal, da nikjer na poti ni bil junak: ”Moraš biti ponižen, spoštovati letalo, vremenske razmere in nasploh spoštovati vsakega.”
FOTOGALERIJA (Foto: Simona Habič)
[slickr-flickr search=”sets” set=” 72157629853195285″ type=”thumbnails” captions =”on” descriptions=”on” sort=”name”]
Prva stvar, ki jo je Matevž Lenarčič videl, ko je šestkrat preletel ekvator, sedem celin in tri oceane ter naposled le pristal na domačih tleh, je bila, razumljivo, domača postelja.
Nekateri težko sedejo na letalo in z zaprtimi očmi preletijo uro in pol dolgo vožnjo. Ekstremni pilot Matevž Lenarčič pa je sedel v Pipistrelovo le 290 kilogramov težko letalo virus SW 914 in v treh mesecih in pol preletel 100.000 kilometrov.
”Svet je leta 2012 videti še manjši,”je dejal v pogovoru z novinarko Vala 202 Simono Habič. Po videnem in doživetem je s samozavestjo dejal, da je na svetu dovolj prostora za vse, le da smo ljudje preveč grabežljivi: ”Skušajo nas prepričati, da je svet prenaseljen … Vode, prostora in vsega je dosti, le vse je treba dobro prerazporediti.”
”Najboljši inštrument je bil Domen Grauf”
Slovenski alpinist, fotograf in avanturist Matevža Lenarčiča je začel svoj polet 8. januarja letos in ga končal s pristankom na letališču Jožeta Pučnika 19. aprila. Na pot se je pripravljal skoraj eno leto, med drugim tudi zato, ker je moral januarski vzlet z virusom SW 914 kar trikrat prestaviti.
”Letalo vzdrži veliko več, kot je bilo potrebno”
In čeprav se zdi, da je projekt GreenLight WorldFlight, kot ga je poimenoval, minil brez težav, ni bilo tako. Na poti se je spopadal z birokratskimi težavami, carino, dovoljenji in seveda s težavami z gorivom in večkratnimi okvarami motorja. Tako je bil najboljši inštrument , na katerega se je lahko zanašal tri mesece in pol Domen Grauf. ”Ker je na letalu inštrument, ki kaže vreme, odpovedal, so mi preostale le informacije od doma,” je z nasmehom na obrazu povedal Lenarčič.
Ob tem je dodal, da poleta 4.000 kilometrov v enem kosu, z enim rezervoarjem vendarle ni mogoče preleteti. ”Ne da se toliko leteti. Če je slab veter lahko preletiš 3.800 kilometrov. Letalo sicer vzdrži veliko več kot je bilo potrebno.”
Dve muhi na en mah
Polet s Pipistrelovim virusom SW 914, ki omogoča hitrost do 300 kilometrov na uro in ekološko porabo goriva, je bil izveden tudi v znanstvene namene. ”Merili smo koncentracijo črnega ogljika v ozračju, pozabili pa smo ga meriti v motorju in ravno to je bil eden izmed razlogov za okvaro motorja. Zadeva je zanimiva z več vidikov. Eden je ta, da še ni meritev z območja, kjer smo leteli, če pa že so, so podatki skriti. Zdaj pa jih bomo javno pokazali.”
Prisilne počitnice
Lenarčič in virus SW 914 sta imela na poti največ težav z vremenom, ”Če nad Himalajo človek ni klimatiziran hitro pade v nezavest. To je tudi razlog, da nisem bil še deset minut več nad Himalajo.”
Najhujše težave zaradi turbulence je imel nad Novo Zelandijo. ”Nad hribi je bilo slabo vreme. Nastala je mehanična turbulenca, zato so verjetno težave z letalom nastale že tam. In letalo seveda lahko kdaj odpove.” Na prisilnih počitnicah je tako ostal štirinajst dni, kolikor je potrebovala Pipistrelova ekipa strokovnjakov, da je prišla na Novo Zelandijo in letalo popravila.
Na poti ga je presenetila dvoličnost ljudi
Tudi sicer na poti Lenarčič ni bil sam. ”V celi ekipi je bilo okoli deset ljudi. En sam človek ne naredi veliko. Na veliko koncih sveta je bilo pripravljenih pomagati veliko ljudi. Ko prideš sam v Čad, ne moreš narediš čisto nič. Tam mi je recimo pomagala neka gospa Vivienne,” se je spominjal.
Na opravljeni poti se je veliko naučil tudi o sami naravi človeka. Ob tem ga je presenetila predvsem njegova dvoličnost: ”Na eni strani smo tako živalski, tako grabežljivi, na individualnem nivoju pa smo vendarle pripravljeni pomagati.”
Lenarčič, ki bo svoje dovtipe zapisal tudi v knjižnem gradivu, je še dejal, da nikjer na poti ni bil junak: ”Moraš biti ponižen, spoštovati letalo, vremenske razmere in nasploh spoštovati vsakega.”
FOTOGALERIJA (Foto: Simona Habič)
[slickr-flickr search=”sets” set=” 72157629853195285″ type=”thumbnails” captions =”on” descriptions=”on” sort=”name”]
Jutri se s podelitvijo nagrad vesna končuje 24. festival slovenskega filma Portorož. V posebnem programu dokumentarnih filmov je bil predstavljen film Brexit scenaristke in režiserke Nine Kojime, nekdanje novinarke Vala 202 in dolgoletne televizijske poročevalke iz Londona.
Danes je svetovni dan hrane, ki tokrat poteka pod geslom Naša dejanja so naša prihodnost - Boljša proizvodnja, boljša prehrana, boljše okolje in boljše življenje. V luči aktualnih podražitev slovenska kmetijsko-živilska podjetja opozarjajo, da bo to vplivalo tudi na izbiro hrane. Je pa na izbiro deloma že vplivala tudi epidemija, kažejo raziskave.
Z razstavo Damnatio memoriae se v Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki predstavlja v Zagrebu živeči in delujoči fotograf in umetnik Darije Petković. V ciklusu Damnatio memoriae se posveča načinom konstitucije spomina z vizualnimi sredstvi.
Štirje podjetniki iz Mozirja so razvili blagovno znamko Printee in si zadali ambiciozno vizijo, da bi »printee« postal sopomenka za kakovostno razvito fotografijo po vsem svetu. Njihov cilj je poenostaviti pot fotografijam s telefona v fotoknjige, koledarje ali zbirke. Konkurenca na tem področju je izjemno velika, sami pa stavijo na kakovost, sodelovanje z majhnimi, lokalnimi foto studii in hitro dostavo, v idealnem primeru celo v istem dnevu. Anja Hlača Ferjančič in sovoditelj - soustanovitelj Hooray Studios – Mic Melanšek sta se pogovarjala z Rokom Matjažem. Med drugim o tem, kako jim je korona prekrižala načrte in kako pomemben je slovenski podporni ekosistem.
Ob svetovnem dnevu duševnega zdravja smo se o težavah z odvisnostjo od družabnih omrežij pogovarjali s članicama Društva študentov psihologije Slovenije
Minuli konec tedna so parke, lokale, ulice, pa tudi domove prebivalcev v BS 7 (soseski Ruski car) zavzeli člani namiznega gledališča kulturno-umetniškega društva Ljud. Namizno gledališče je oblika participatornega gledališča, pri kateri igralci in gledalci sedijo za isto mizo. Projekt Namizno gledališče v soseski je del večletnega mednarodnega projekta AMBASADI, ki poteka od leta 2019, sklenil pa se bo leta 2025.
V Planici so od nekdaj premikali meje letenja, čeprav letenja na smučeh. V novem Laboratoriju za gravitacijsko fiziologijo IJS so zagnali človeško centrifugo, ki bo prispevala k zmanjšanju vplivov breztežnosti na fiziološke funkcije astronavtov na vesoljskih postajah.
Policijski odgovor na včerajšnje proteste je marsikoga pustil brez besed. Vendar dogajanja ne smemo pustiti brez poskusa postavitve v kontekst in refleksije. Gorazd Rečnik se je pogovarjal s kriminologom, ostrim kritikom represije doktorjem Draganom Petrovcem.
V Ljubljani, Logatcu, na Vrhniki in Igu poteka velika mednarodna vaja SIQUAKE2020, ki so jo kot olimpijske igre zaradi epidemije prestavili za eno leto. Namen vaje je preveriti pripravljenost države in njenih služb na močnejši potres v osrednji Sloveniji. Do četrtka se bo okoli 500 različnih reševalcev urilo in krepilo znanje na 12 deloviščih. Kako pripravljeni smo na hujši potres in njegove posledice, je na enem izmed delovišč v ljubljanskih Stožicah preverjal tudi Aleš Smrekar.
Reportaža z včerajšnjega dogajanja na ljubljanskih ulicah.
V podjetniški oddaji UP predstavljamo tiste, ki si upajo in so iz svojega hobija razvili posel. Prva gostja druge sezone bo Neža Mlakar, soustanoviteljica blagovne znamke La Popsi. Razložila bo, koliko veselja in skrbi lahko prinesejo zamrznjeni deserti, zakaj se je vrnila iz Las Vegasa in kako zahteven je avstrijski trg.
Zadnja igra Antona Pavloviča Čehova bo nocoj doživel premiero na Velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega
V Slovenijo je prišel soavtor otroške stripovske serije o Škatli.
Da je epidemija močno spremenila mnoge gospodarske in poslovne tokove je neizpodbitno dejstvo. V četrtem valu epidemije naj sicer ne bi bilo zapiranja gospodarstva, je pa zato strožje izpolnjevanje pogojev PCT. Podjetja, manjša in velika, so se ves čas epidemije prisiljena prilagajati. Pri tem se spoprijemajo z notranjimi in zunanjimi izzivi. Cepljenje, večkrat nepredvidljivi vladni odloki, pomanjkanje ustrezno usposobljenih zaposlenih, zamude pri dobavah materialov in surovin, potrebe po vlaganjih – vse to so izzivi, o katerih so pred kratkim ob robu Mednarodnega Obrtnega Sejma v Celju govorili tudi nekateri izkušeni podjetniki.
Pred tednom dni je dosegla tretje mesto na Severnoameriškem prvenstvu žensk v spartan raceu, ki bi ga sicer prevedli kot oviratlon. Prej se je mesec dni mudila v Evropi in med drugim v enajstih urah osvojila najnižjo in najvišjo točko Slovenije. Magistrica fizike je v pogovoru povedala tudi to, zakaj je akademsko kariero na znameniti univerzi Stanford zamenjala za športno.
Direktor Slovenske tiskovne agencije Bojan Veselinovič je danes podal svojo odstopno izjavo. Ob tem je opozoril, da pri teptanju novinarske avtonomije ne more sodelovati. Slovenska tiskovna agencija že 273 dni opravlja javno službo brez plačila zanjo s strani Vlade RS. Tako imenovana pogajanja o financiranju pa so zašla v slepo ulico. Kako vse to doživljajo zaposleni na Slovenski tiskovni agenciji? Z odgovorno urednico Barbaro Štrukelj, se je pogovarjal Gašper Andrinek.
Tini Žalec, ki je med prvimi javno opozorila na smrt v družini po cepljenju, se zdi pomembno, da se začne govoriti tudi o tem.
Naslednje leto se bo na Ženevskem jezeru odvil Zlati pokal v jadranju, tekmovanje nacionalnih posadk po vzoru nogometnega svetovnega prvenstva. Pred odhodom na testno regato v švicarskem Grandsonu se je v Portorožu predstavila slovenska posadka.
Neveljaven email naslov