Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
”Najtežje mi je, ko sredi meseca iščemo cente po hiši za kruh, sedemo ati, mami in jaz za mizo, pa ati najde dva centa, pa jaz dam 40 centov, ki sem jih prihranila od sladoleda in jih dam za kruh, včasih si grem tudi sposodit,” o revščini v svoji družini govori osmošolka Eva.
Revščina je samo del žalostne zgodbe tričlanske družine. Ko se je v družini začelo nasilje in je bil oče vse bolj vdan alkoholu, je Evina mama storila vse, da bi hčer obvarovala pred peklensko mladostjo, kot je bila njena: “Bilo je ogromno alkohola, pretepanja, nasilja, pri 15-ih letih sem izgubila mamo, oče je bil alkoholik in takrat me je prvič pretepel do nezavesti in posilil. Vse to ti zaznamuje življenje.” Zato nikakor ni dovolila, da bi se zgodba ponovila tudi pri njeni hčerki: odšli sta v materinski dom in ostali tam, dokler se nasilni Evin oče ni vrnil z zdravljenja alkoholizma. Izkušnja je mamo in hčer izjemno povezala.
Zdaj spet živijo z očetom, mirno, vendar v hudi finančni stiski: “Za preživetje nam ostane na mesec 150 evrov, 100 evrov, včasih tudi manj, ker je partnerjev dohodek ravno tako velik, da do denarne socialne pomoči nisem upravičena,” pove mama, ki je službo izgubila takoj, ko je izvedela, da ima raka, ki ga zaradi pridruženih bolezni ni mogoče operirati.
Negotovosti glede bolezni in zdravljenja se pridružuje nenehna skrb, kako zvoziti mesec, da ne bodo ostali dobesedno brez vode in hrane. Živijo namreč v majhni zidanici, kamor jim vodo vozijo gasilci, saj denarja za vodovod nimajo. In vsaka cisterna veliko stane.
V Evini družini, ki statistično ni na socialnem dnu, zato včasih ostanejo praznih krožnikov, tudi mama, ki bi zaradi bolezni morala jesti kar se da zdravo hrano: »Sploh ne razmišljam o tem, jem tisto, kar je: velikokrat se celo raje odrečem, tako da je hčerka že navajena, da mi na svojem krožniku kaj pusti, ker ve, da sem se jaz odrekla, da bi ona imela več. Včasih tudi za krompir nimaš«.
Evo tudi sošolci vsak dan spomnijo, da jim ni enaka, da nosi ponošena oblačila, da na šolski izlet ne prinese sendviča in plastenke s pijačo, da ne more več na treninge odbojke, ker jih je treba plačati, da se nikoli ne odzove za povabilo sošolk na kavo ali sladoled, ker ve, da jih sama ne bo mogla povabiti.
Bolj od tega pa jo skrbi, kako bo z nadaljnjim šolanjem. Silno rada bi postala veterinarka, a je šola le v Ljubljani, starši pa nikakor nimajo denarja za prevoz in internat.
In medtem ko je Eva zelo zaskrbljena za mamino zdravje, mamo najbolj skrbi hčerina prihodnost: “Želim si, da bi se lahko izšolala in imela boljše življenje, kot ga imam jaz.”
Evi lahko pomagate, tako da donirate sredstva na naslednji naslov:
Podatki za UPN:
Prejemnik: ZPM LJ.MOSTE, PROLETARSKA 1, LJUBLJANA
IBAN: SI56 0201 2002 0297 991
BIC: LJBASI2X
Sklic: SI 00 127
Koda namena: CHAR
Namen: Botrstvo – za EVO
Za dodatne informacije pošljite elektronsko sporočilo novinarki Vala 202 Jani Vidic: jana.vidic@rtvslo.si
”Najtežje mi je, ko sredi meseca iščemo cente po hiši za kruh, sedemo ati, mami in jaz za mizo, pa ati najde dva centa, pa jaz dam 40 centov, ki sem jih prihranila od sladoleda in jih dam za kruh, včasih si grem tudi sposodit,” o revščini v svoji družini govori osmošolka Eva.
Revščina je samo del žalostne zgodbe tričlanske družine. Ko se je v družini začelo nasilje in je bil oče vse bolj vdan alkoholu, je Evina mama storila vse, da bi hčer obvarovala pred peklensko mladostjo, kot je bila njena: “Bilo je ogromno alkohola, pretepanja, nasilja, pri 15-ih letih sem izgubila mamo, oče je bil alkoholik in takrat me je prvič pretepel do nezavesti in posilil. Vse to ti zaznamuje življenje.” Zato nikakor ni dovolila, da bi se zgodba ponovila tudi pri njeni hčerki: odšli sta v materinski dom in ostali tam, dokler se nasilni Evin oče ni vrnil z zdravljenja alkoholizma. Izkušnja je mamo in hčer izjemno povezala.
Zdaj spet živijo z očetom, mirno, vendar v hudi finančni stiski: “Za preživetje nam ostane na mesec 150 evrov, 100 evrov, včasih tudi manj, ker je partnerjev dohodek ravno tako velik, da do denarne socialne pomoči nisem upravičena,” pove mama, ki je službo izgubila takoj, ko je izvedela, da ima raka, ki ga zaradi pridruženih bolezni ni mogoče operirati.
Negotovosti glede bolezni in zdravljenja se pridružuje nenehna skrb, kako zvoziti mesec, da ne bodo ostali dobesedno brez vode in hrane. Živijo namreč v majhni zidanici, kamor jim vodo vozijo gasilci, saj denarja za vodovod nimajo. In vsaka cisterna veliko stane.
V Evini družini, ki statistično ni na socialnem dnu, zato včasih ostanejo praznih krožnikov, tudi mama, ki bi zaradi bolezni morala jesti kar se da zdravo hrano: »Sploh ne razmišljam o tem, jem tisto, kar je: velikokrat se celo raje odrečem, tako da je hčerka že navajena, da mi na svojem krožniku kaj pusti, ker ve, da sem se jaz odrekla, da bi ona imela več. Včasih tudi za krompir nimaš«.
Evo tudi sošolci vsak dan spomnijo, da jim ni enaka, da nosi ponošena oblačila, da na šolski izlet ne prinese sendviča in plastenke s pijačo, da ne more več na treninge odbojke, ker jih je treba plačati, da se nikoli ne odzove za povabilo sošolk na kavo ali sladoled, ker ve, da jih sama ne bo mogla povabiti.
Bolj od tega pa jo skrbi, kako bo z nadaljnjim šolanjem. Silno rada bi postala veterinarka, a je šola le v Ljubljani, starši pa nikakor nimajo denarja za prevoz in internat.
In medtem ko je Eva zelo zaskrbljena za mamino zdravje, mamo najbolj skrbi hčerina prihodnost: “Želim si, da bi se lahko izšolala in imela boljše življenje, kot ga imam jaz.”
Evi lahko pomagate, tako da donirate sredstva na naslednji naslov:
Podatki za UPN:
Prejemnik: ZPM LJ.MOSTE, PROLETARSKA 1, LJUBLJANA
IBAN: SI56 0201 2002 0297 991
BIC: LJBASI2X
Sklic: SI 00 127
Koda namena: CHAR
Namen: Botrstvo – za EVO
Za dodatne informacije pošljite elektronsko sporočilo novinarki Vala 202 Jani Vidic: jana.vidic@rtvslo.si
V Planici so obiskovalci in gledalci vajeni bele snežne kulise, ki je odlično ozadje tekmam v smučarskih poletih. A letošnje tekme na svetovnem prvenstvu so nekaj posebnega, saj potekajo sredi decembra, to pa je za Planico neobičajen termin. Vremenskih zagotovil za zadostno količino snega torej ni bilo, zato so se organizatorji morali pripraviti in shraniti sneg, ki je zapadel prejšnjo zimo. A kako sneg sploh shranjujejo in kako ga lahko ponovno uporabijo? Strokovnjaki in vremenoslovci v Planici razložijo sistem in zahteve shranjevanja snega.
Pred 40 leti je pred poslopjem večstanovanjske zgradbe Dakota, v zahodnem delu Manhattna, Mark Chapman dvakrat v hrbet in dvakrat v rame ustrelil legendarnega glasbenika, umetnika in aktivista Johna Lennona. Svoje spomine, čustva in odnos z Johnom Lennonom je z nami delil kitarist zasedbe Karamela in nekdanji član zasedb Kameleoni, September, Srce in Faraoni Marijan Maliković. "Njegova smrt me je zelo prizadela. Videl sem, kako je svet plitek, kako hitro pride do strela. V celi svetovni kulturi se je nekaj zlomilo. Če so lahko njega, potem so lahko vsakega. To me je razžalostilo. Čeprav se z njim nisem strinjal, je bil močen človek. Ta potrtost je trajala veliko časa, nisem bil več jaz."
V tednu, ko je zapadel prvi sneg, se običajno začnejo misli in priprave na smučarsko sezono pri velikem številu ljubiteljev tega športa. A letošnje razmere smučarsko sezono na slovenskih smučiščih postavljajo pod vprašaj - zaradi ukrepov še ni jasno, kdaj in na kakšen način bi lahko zagnali naprave ter kako bodo morali svoje obnašanje prilagoditi tudi smučarji. V Kranjski Gori se o pripravah na sezono in trenutnih napovedih pogovarjamo s predstavniki slovenskih smučišč in turističnimi delavci.
Eden največjih športnih dogodkov zime v Sloveniji bo tokrat minil brez značilne kulise tisočih gledalcev z vsega sveta, a to ne zmanjšuje njegovega športnega pomena. Za Planico neobičajen decembrski termin je za organizatorje svetovnega prvenstva v poletih velik zalogaj, zato z vodjem tekmovanja Jelkom Grosom razmišljamo o posebnostih letošnje izvedbe in novostih, ki jih pripravljajo za tekmovanje, ki se bo začelo 10. decembra.
"STA sodi med kritično infrastrukturo države, zato se mi zdi pomembno, da se z njo ravna zelo skrbno. Gradila se je trideset let, podre se lahko zelo hitro," opozarja dr. Dejan Verčič, profesor na Fakulteti za družbene vede, strokovnjak za strateško komuniciranje in odnose z javnostmi, ki je bil soustanovitelj in prvi direktor Slovenske tiskovne agencije.
Idrijski punk band je v zgolj dveh letih delovanja pustil pečat, ki je viden še danes. O njihovi zgodbi in novem albumu, ki izide 4. decembra, z Daretom Kauričem in Dušanom Moravcem. "Punka v naših koncih takrat še ni bilo. Bli smo ena dobra ekipa prjatlov, rekli so, da bodo naredili punk band. Meni se je zdelo to ful zanimivo. Najprej nisem bil impresioniran, ko pa sem slišal Ramonse sem takoj šel do prjatlov in jim reku, če imajo kaj proti temu, da bi špilal z njimi. "- Dare Kaurič Kuzle je bil eden izmed najpomembnejših bendov punk vala pri nas. V obdobju svojega kratkega dvoletnega delovanja (1980-82) je bil band v studiu (žal) le dvakrat, obakrat pod taktirko Radia Študent. A dvakrat je bilo dovolj, da se je ime prijelo in zdržalo v kolektivni zavesti 40 let. Andrej Karoli se je pogovarjal z dvema članoma Kuzel, Dušanom Moravcem (Dule Dule) in Daretom Kauričem. "Predvsem smo bili zelo mladi, neke 16, 17. Čeprav nismo znali dobro špilat, je bla energija dobra in nam je vse dobro zvenelo. Tam smo se našli. Blo je tukaj in zdaj. To je bila muska, ki nas je kot najstnike najbolj zadela." Svoje mesto je skupina dobila tudi na kompilaciji slovenske punkovske glasbe Lepo je ..., izdani leta 1982 pri ZKP RTV Ljubljana, na kateri so tri njihove skladbe. Njihova zgodba se je kot pri večini mladih jugoslovanskih bendov prekinila z zaporednim obveznim služenjem vojaškega roka, po katerem pa se ni nikoli več sestavila. "Idrija je bila v osemdesetih precej siva, po mestu si videl rudarje, penzioniste, paciente s psihiatrije in zdravnike. Najleši prizor je bil 1. september, ko se je s cele primorske pripeljalo nekaj sto mladenk, ki so hodile na vzgojiteljsko šolo. Mešanice vsega tega, kar smo tam videli, se odraža v naših komadih. Ljubezen, zaljubljenost, fasciniranje nad okoljem. Vse je bilo hitro, na špon. To je bila ena slika tega časa." - Dušan Moravec Po 40-ih letih Kuzle pripravljajo nov album, ki bo izšel pri Založbi RTV Slovenija z naslovom - Naredte revolucijo – Za kuzle gre s petnajstimi izvajalci, ki so diskografijo Kuzel obrnili na glavo. Z izzivom so se spoprijeli Noctiferia, Alo!Stari, Dubioza Kolektiv, Pigs Parlament, EightBomb, Grega Skočir & Zoran Čalić, Zmelkoow, Okustični, Nick Kay, Banditi, Koala Voice, Jure Lesar, Shaun Banks, Clockwork Psycho, Haris Pilton in Buni KuZla. Album bo zunaj v petek 4. decembra, kot vinil ali pa digitalni dolpoteg.
Zaključil se je novinarski festival Naprej/Forward. Vsebine si je v preteklih petih dneh prek spleta ogledalo veliko navdušencev in ustvarjalcev kakovostnih novinarskih prispevkov. V preteklih dneh so organizatorji v sklopu festivala pripravili štiri raznolike dogodke v obliki pogovornih oddaj in intervjujev, na katerih so se zvrstili številni gostje. Z njimi smo se lahko dotaknili nekaterih najbolj perečih tem v današnjem medijskem okolju, kot so izzivi znanstvenega poročanja, prepreke pri dopisništvu iz tujine ter nasilje nad novinarji in fotoreporterji. Novinar in kolumnist časnika Dnevnik Ervin Hladnik Milharčič je na okrogli mizi o vsesplošnih pritiskih na novinarje navedel najboljšo obrambo.
Rojena na Ptuju, medicino je študirala v Ljubljani in Beogradu. V Zagrebu je opravila specialistični izpit iz pediatrije; iz neonatologije se je specializirala v Parizu, Zürichu, v Pragi in Moskvi. V Sloveniji je vodila prvi center za nedonošenčke, bila je profesorica za neonatologijo na Ljubljanski medicinski fakulteti. Kot vodja perinatalne službe je prispevala k poenotenju preprečevanja hude zlatenice novorojencev v Sloveniji
O zgodah in nezgodah nogometnega zvezdnika Diega Armanda Maradona smo se pogovarjali s slovenskim opernim pevcem in nogometnim poznavalcem Juanom Vasletom.
Matjaž Radin je ribič, eden redkih pri nas, ki se preživlja izključno z ribištvom in prodajo plodov morja. Kako koronačas vpliva na ribištvo in preživetje peščice preostalih ribičev, kakšen je ulov v teh dneh, kako nadomestiti izpad zaradi zaprtih gostinskih lokalov?
Danes je svetovni dan filozofije, ki ga od leta 2005 na pobudo Unesca zaznamujemo tudi pri nas. Tokratna osrednja tema je umetna inteligenca oziroma življenje v času robotov in transhumanizma, kar je bil tudi naslov današnje virtualne okrogle mize, ki so jo obkrožili dijaki, študentje in profesorji. O izzivi in dilemah, povezanih z umetno inteligenco se je z dr. Olgo Markič, filozofinjo in predavateljico na ljubljanski Filozofski fakulteti, pogovarjal Maj Valerij.
Pred dvema tednoma smo na valu 202 raziskovali ozadja napovedane (Vroči mikrofon link: https://val202.rtvslo.si/2020/10/vroci-mikrofon-240/ ) izselitve nevladnih organizacij z Metelkove 6, saj jim je Ministrstvo za kulturo ob začetku razglašene epidemije poslalo sporazume o »prostovoljni izselitvi« s trimesečnim rokom. Od naše oddaje se je izkazala jasna namera, da Ministrstvo na Metelkovi 6 uredi Prirodoslovni muzej, odvila pa se je tudi seja Odbora za kulturo v Državnem zboru, v kateri so nevladne organizacije z Metelkove 6 predstavile svoje delo in pokazale na svoj prispevek k javnemu dobremu. Po skoraj peturni razpravi so poslanci sprejeli sklep koalicije, s katerim so pozvali Ministrstvo za kulturo in vlado, naj vsem upravičenim najemnikom in uporabnikom Metelkove 6 v sodelovanju z vsemi deležniki v Ljubljani koordinirata zagotovitev nadomestnih prostorov do 1. junija 2021. Sicer pa Metelkova 6 ni edini problem kulturnikov. Več kot 70 institucij in oddelkov ter skoraj 200 posameznikov je na ministra za kulturo naslovilo javno pismo, v katerem mu očitajo ogrožanje delavk in delavcev ter nevladnih organizacij v kulturi, neupoštevanje stroke in neodgovorno gospodarjenje. Kakšen je odziv Ministrstva za kulturo? Prisluhnite.
Poljski profesor ustavnega prava Wojciech Sadurski opozarja, da se na Poljskem od leta 2015 dogaja erozija demokracije. Že dolgo proučuje dogajanje na Poljskem in Evropski uniji. O tem je napisal več knjig, njegova zadnja je izšla lani z naslovom Poljski ustavni zlom (Poland's Constitutional Breakdown).
Feri Lainšček je minuli mesec izdal svoj 30. roman. Naslovil ga je Kurji pastir, v njem pa odstira dolgo potlačene spomine iz svojih najzgodnješih let, ki jih je preživel v Dolencih na Goričkem. Kot pravi priljubljeni prekmurski avtor, bo o svojem otroštvu napisal še dve knjigi, v vseh treh pa bo zajel zgolj prvo desetletje svojega življenja. V Murski Soboti je Ferija Lainščka pred mikrofon povabila Lidija Kosi.
"Predstava, da smo v obdobju epidemije v vojnem stanju v ljudeh vzbuja še več neugodnih čustev, jih še bolj plaši, vznemirja, jezi, kar vse skupaj lahko vodi do nasilnih vedenj. Sporočilo, da gre za vojno stanje, ljudi v teh stresnih časih zagotovo ne pomirja," poudarja Sana Čoderl Dobnik.
Po več mesecih nesreče z vremenom in številnih preložitev izstrelitve je 3. septembra letos z raketo Vega v vesolje poletelo 53 satelitov, med katerimi sta bila tudi prva slovenska: Trisat in Nemo HD. Slednji že zelo pridno pošilja podatke v bazno postajo. O prvih zajetih podobah, trenutnem stanju sistemov in nalogah, ki se obetajo do konca leta, se je z direktorjem Centra odličnosti Vesolje-SI dr. Tomažem Rodičem pogovarjal Maj Valerij.
V Sloveniji živi 1500 gluhih in 75.000 naglušnih oseb in tem je v prvi vrsti namenjena oddaja naše televizije Prisluhnimo tišini, ki je pred kratkim obeležila svojo 40-letnico. Kot pravi magistrica Tina Grošelj, ki oddaji urednikuje zadnjih deset let, skušajo prikazati zgodbe ljudi, ki jih piše življenje z okvaro sluha, in sporočajo dejstva, ki bi sicer ostala skrita. Eno takih je tudi to, da je bil slovenski znakovni jezik, edino naravno sporazumevalno sredstvo gluhih, v zgodovini več kot stoletje prepovedan. Danes znakovni jezik obsega približno 18.000 kretenj, kar je recimo besedni zaklad slišečega sedmošolca. Najbolj razvita sta ameriški in britanski znakovni jezik. 14. novembra v Sloveniji obeležujemo dan slovenskega znakovnega jezika. 14. novembra leta 2002 je bil namreč v Uradnem listu objavljen Zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika, ki gluhim osebam daje pravico uporabljati slovenski znakovni jezik na vseh področjih javnega življenja, kar uresničujejo s tolmači slovenskega znakovnega jezika.
Zima je čas, ko se zaradi manjše vlažnosti zaradi kurjenja znotraj in nižjih temperatur zunaj pojavi veliko več težav s kožo. Tudi takrat, ko ni drugih dejavnikov, je koža na rokah pozimi, ko izgublja vlažnost, veliko bolj občutljiva, letos pa bo to stanje še povečalo pogostejše umivanje in razkuževanje rok. Zato je zdaj čas, da začnemo z negovanjem kože, ne takrat, ko bo ta že vsa razdražena in rdeča. Nekaj nasvetov o negi rok nam bo povedala dermatologinja Mirjam Rogl Butina. Pri pediatrinji in infektologinji Tatjani Mrvič pa smo se pozanimali, ali lahko povečana uporaba razkužil prinese nastanek bolj odpornih bakterij.
Neveljaven email naslov