Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Intervju s Konradom Kuštrinom, avtor Miha Švalj

23.04.2012


Nikakor ne morem pristati, da se bodo Svizci, ki delajo štiri ure na dan in malico, pogajali o moji eksistenci! Pa kaj so Bogovi padli na glavo ali kaj?” je del zapisa v korespondenci med člani Fidesa, ki smo ga dobili v uredništvu Vala 202 in v katerem je znova nakazano, da želijo člani Fidesa izstopiti iz javnega sektorja.

Zakaj se niste udeležili splošne stavke in kakšno je vaše stališče do zahtev sindikatov v javnem sektorju?

No, naše stališče je ves čas enako. Dokler pogajanja tečejo se je pogajanj treba udeleževati in nasprotno stran prepričati s svojimi argumenti. Tu kot Fides nismo sami, je še šest ali sedem manjših sindikatov, ki pri teh pogajanjih sodelujemo z drugačnimi stališči kot večina.

Kako nameravate v prihodnje urejati ta odprta vprašanja z zdravniki in z vašimi zahtevami? Se nameravate pogajati ločeno od drugih sindikatov javnega sektorja, neposredno z vlado?

To ni odvisno samo od nas, to je odvisno tudi od vlade. Mi, kot vedno, ne gledamo pol leta ali leto v naprej, ampak gledamo več let v naprej. Razumemo zdajšnjo hudo ekonomsko in finančno situacijo, imamo pa tudi precej nerešenih problemov. Zlasti teh, ki se tičejo zdravnikov primarnega nivoja in zobozdravnikov – kot veste so njihove plače nizke, to je posledica tega plačnega sistema. Neposredno v pogovoru z ministrom smo se lotili tudi že teh problemov.

Imate občutek, da je Fides v primežu javnega sektorja?
Ne, mi nismo bili nikoli v primežu javnega sektorja. V bistvu nasprotni strani, tako vladna kot sindikalna, bi morali delovati kot partnerji, ki nastopajo eni proti drugim z argumenti in tako smo delovali recimo leta 1996, ko smo sedemnajst dni štrajkali, pa tudi vse druge naše zahteve smo vedno utemeljevali z tehtnimi razlogi in običajno vladno stran prepričali v naš prav.

Kako ocenjujete sodelovanje z drugimi sindikati javnega sektorja?
Tega sodelovanja ne ocenjujem dobro. Tudi vsa leta, ko smo se pogajali o novem plačnem sistemu smo bili med večino, seveda ne med vsemi sindikati, neke vrste smo bili črna ovca. Ko smo se pogajali o orientacijskih delovnih mestih naši argumenti niso obveljali, bili smo preglasovani. Proti nam in našim argumentom je glasoval oziroma jih ni upošteval Sviz in Starozdravstveni sindikat, kar je šlo takratni vladni pogajalski skupini samo v korist, saj smo bili osamljeni tako na eni kot na drugi strani.

Na Valu 202 smo dobili interno sporočilo člana vašega sindikata, v katerem je zapisana pobuda, da naj bi Fides ubral svojo pot. Če dovolite citat: ”Upam, da nismo prišli tako daleč, da bo Svizec odločal o moji plači in z njo barantal ter si ustvarjal pogajalsko pozicijo. To je lepa priložnost, da se umaknemo iz javnega sektorja in se postavimo na pozicijo sodnikov. Morda bi bilo smiselno lobiranje znotraj vlade tudi o teh stvareh.” Razmišljanja o smeri izstopu Fidesa iz javnega sektorja – vaš komentar?

No, mi smo vsa leta, že takrat, ko so se ideje o enotnem plačnem sistemu napovedovale, torej leta 2000, pa tudi vsa poznejša leta, nasprotovali enotnemu plačnemu sistemu, zlasti takšnemu, kot je ta. Prepričan sem, da se v tem plačnem sistemu ne počutimo slabo samo zdravniki, ampak številni drugi poklici in čas je, da se z odpravo teh neplačnih sorazmerij ta zgodba konča in začne neka zgodba. Mi nismo nikoli skrivali, da bi radi izstopili iz tega plačnega sistema, mislim pa, da imajo podobne želje tudi številne druge poklicne skupine.

V sporočilu je še zapisano, da vidite zaostrovanje razmer v javnem sektorju kot priložnost, da se umaknete iz javnega sektorja in začnete lobirati. Ste že začeli lobirati pri ministru za zdravje in pri predsedniku vlade?
Nobenih t. i. lobiranj še nismo začeli, a bomo naše želje ponudili vladni pogajalski skupini, ko bo napočil ta trenutek. Mi teh ambicij nismo nikoli skrivali. Ne mislimo, da je to kakšna posebna priložnost. Je morda priložnost za streznitev za mnoge. Je pa gotovo perspektivno gledano izstop oziroma razrahljanje tega rigidnega sistema priložnost, ne le za zdravnike ampak tudi za vse druge.

Ali delite mnenje iz dela dopisa, ki kaže, da odnosi med Svizom in Fidesom niso najboljši, citiram: ”Nikakor ne morem pristati, da se bodo Svizci, ki delajo štiri ure na dan in malico, pogajali o moji eksistenci! Pa kaj so Bogovi padli na glavo ali kaj?”
No glejte, moram reči, da tako mnenje delijo mnogi kolegi in gre za to, da bi se morala v določenih okvirih, ki ne presegajo ekonomske sposobnosti te države, z argumenti vsaka poklicna skupina sama pogajat in nasprotno, torej vladno stran prepričati, kaj je prav in kaj ni prav. Vse te argumente, ki jih kolega na sicer zabaven način, ki je pa dejansko v realnosti manj zabaven, kot je slišati, bomo mi v pogajanjih za plačni sistem dali na mizo ministru Virantu pa jih ni dosledno upošteval oziroma prav nič.


Val 202

2505 epizod

Val 202

2505 epizod


Intervju s Konradom Kuštrinom, avtor Miha Švalj

23.04.2012


Nikakor ne morem pristati, da se bodo Svizci, ki delajo štiri ure na dan in malico, pogajali o moji eksistenci! Pa kaj so Bogovi padli na glavo ali kaj?” je del zapisa v korespondenci med člani Fidesa, ki smo ga dobili v uredništvu Vala 202 in v katerem je znova nakazano, da želijo člani Fidesa izstopiti iz javnega sektorja.

Zakaj se niste udeležili splošne stavke in kakšno je vaše stališče do zahtev sindikatov v javnem sektorju?

No, naše stališče je ves čas enako. Dokler pogajanja tečejo se je pogajanj treba udeleževati in nasprotno stran prepričati s svojimi argumenti. Tu kot Fides nismo sami, je še šest ali sedem manjših sindikatov, ki pri teh pogajanjih sodelujemo z drugačnimi stališči kot večina.

Kako nameravate v prihodnje urejati ta odprta vprašanja z zdravniki in z vašimi zahtevami? Se nameravate pogajati ločeno od drugih sindikatov javnega sektorja, neposredno z vlado?

To ni odvisno samo od nas, to je odvisno tudi od vlade. Mi, kot vedno, ne gledamo pol leta ali leto v naprej, ampak gledamo več let v naprej. Razumemo zdajšnjo hudo ekonomsko in finančno situacijo, imamo pa tudi precej nerešenih problemov. Zlasti teh, ki se tičejo zdravnikov primarnega nivoja in zobozdravnikov – kot veste so njihove plače nizke, to je posledica tega plačnega sistema. Neposredno v pogovoru z ministrom smo se lotili tudi že teh problemov.

Imate občutek, da je Fides v primežu javnega sektorja?
Ne, mi nismo bili nikoli v primežu javnega sektorja. V bistvu nasprotni strani, tako vladna kot sindikalna, bi morali delovati kot partnerji, ki nastopajo eni proti drugim z argumenti in tako smo delovali recimo leta 1996, ko smo sedemnajst dni štrajkali, pa tudi vse druge naše zahteve smo vedno utemeljevali z tehtnimi razlogi in običajno vladno stran prepričali v naš prav.

Kako ocenjujete sodelovanje z drugimi sindikati javnega sektorja?
Tega sodelovanja ne ocenjujem dobro. Tudi vsa leta, ko smo se pogajali o novem plačnem sistemu smo bili med večino, seveda ne med vsemi sindikati, neke vrste smo bili črna ovca. Ko smo se pogajali o orientacijskih delovnih mestih naši argumenti niso obveljali, bili smo preglasovani. Proti nam in našim argumentom je glasoval oziroma jih ni upošteval Sviz in Starozdravstveni sindikat, kar je šlo takratni vladni pogajalski skupini samo v korist, saj smo bili osamljeni tako na eni kot na drugi strani.

Na Valu 202 smo dobili interno sporočilo člana vašega sindikata, v katerem je zapisana pobuda, da naj bi Fides ubral svojo pot. Če dovolite citat: ”Upam, da nismo prišli tako daleč, da bo Svizec odločal o moji plači in z njo barantal ter si ustvarjal pogajalsko pozicijo. To je lepa priložnost, da se umaknemo iz javnega sektorja in se postavimo na pozicijo sodnikov. Morda bi bilo smiselno lobiranje znotraj vlade tudi o teh stvareh.” Razmišljanja o smeri izstopu Fidesa iz javnega sektorja – vaš komentar?

No, mi smo vsa leta, že takrat, ko so se ideje o enotnem plačnem sistemu napovedovale, torej leta 2000, pa tudi vsa poznejša leta, nasprotovali enotnemu plačnemu sistemu, zlasti takšnemu, kot je ta. Prepričan sem, da se v tem plačnem sistemu ne počutimo slabo samo zdravniki, ampak številni drugi poklici in čas je, da se z odpravo teh neplačnih sorazmerij ta zgodba konča in začne neka zgodba. Mi nismo nikoli skrivali, da bi radi izstopili iz tega plačnega sistema, mislim pa, da imajo podobne želje tudi številne druge poklicne skupine.

V sporočilu je še zapisano, da vidite zaostrovanje razmer v javnem sektorju kot priložnost, da se umaknete iz javnega sektorja in začnete lobirati. Ste že začeli lobirati pri ministru za zdravje in pri predsedniku vlade?
Nobenih t. i. lobiranj še nismo začeli, a bomo naše želje ponudili vladni pogajalski skupini, ko bo napočil ta trenutek. Mi teh ambicij nismo nikoli skrivali. Ne mislimo, da je to kakšna posebna priložnost. Je morda priložnost za streznitev za mnoge. Je pa gotovo perspektivno gledano izstop oziroma razrahljanje tega rigidnega sistema priložnost, ne le za zdravnike ampak tudi za vse druge.

Ali delite mnenje iz dela dopisa, ki kaže, da odnosi med Svizom in Fidesom niso najboljši, citiram: ”Nikakor ne morem pristati, da se bodo Svizci, ki delajo štiri ure na dan in malico, pogajali o moji eksistenci! Pa kaj so Bogovi padli na glavo ali kaj?”
No glejte, moram reči, da tako mnenje delijo mnogi kolegi in gre za to, da bi se morala v določenih okvirih, ki ne presegajo ekonomske sposobnosti te države, z argumenti vsaka poklicna skupina sama pogajat in nasprotno, torej vladno stran prepričati, kaj je prav in kaj ni prav. Vse te argumente, ki jih kolega na sicer zabaven način, ki je pa dejansko v realnosti manj zabaven, kot je slišati, bomo mi v pogajanjih za plačni sistem dali na mizo ministru Virantu pa jih ni dosledno upošteval oziroma prav nič.


11.11.2020

31. Ljubljanski mednarodni filmski festival Liffe

Kakšen vpogled v filmsko ustvarjalnost nam letos v sedmih programskih sekcijah z 22. celovečernimi filmi in tekmovalnim programom kratkega filma ponuja Liffe?


11.11.2020

Razstava Onstran svetlobe

Franc Dolinar in Alojz Levstik sta 7. novembra 1920 v Ljubljani ustanovila Podporno društvo slepih, ki je bila prva slovenska invalidska organizacija. Sprva je bil njen namen zbiranja sredstev za pomoč revnim slepim, ki pa so bili takrat odvisni le od dobre volje svojcev in znancev. Danes pa je to organizacija, ki skrbi za socialne programe za pomoč pri kompenzaciji posledic okvare vida, pri ozaveščanju javnosti pa opozarja tudi na dostopnost v urbanem okolju. Pokrajinski muzej Maribor in Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije sta ob 100. obletnici postavila razstavo slik in fotografij, ki so delo 19 slepih in slabovidnih avtoric in avtorjev iz različnih slovenskih krajev.


11.11.2020

Pri tej selitvi smo začutili, kako pomembno je, da smo med seboj povezani

V Škofji Loki so pod okriljem Centra slepih, slabovidnih in starejših odprli prvo rdečo ceno za obolele s covidom-19 izven uradnih prostorov centra, zato smo preverili, kako so si v coni organizirali delo in življenje.


10.11.2020

Svoboda govora

Aleš Črnič opominja na liberalni koncept svobode, da moja svoboda sega do meja svobode drugih. »Ravno zato, ker nam je tako pomembna ta pravica in se je nujno boriti zanjo, se moramo pri njenem prakticiranju obnašati odgovorno. Tudi v pravni praksi je kodificirano to zgodovinsko pravilo, da si lahko veliko več privoščimo, ko svobodo govora usmerjamo proti nosilcem moči, oblasti, avtoritetam. Veliko bolj moramo biti previdni, ko jo usmerjamo proti zapostavljenim.« Danes se svobodo govora zamenjuje z domnevno pravico do hujskanja in širjenja sovraštva. »Ko pa je treba zares braniti svobodo govora, da pokažemo na srhljive točke, na glavne probleme in njihove nosilce, ki so zmeraj nosilci moči, takrat pa je svoboda govora omejevana.«


09.11.2020

Andrej Šifrer Hiti počasi

Obletnica albuma tokrat z njenim akterjem v živo. Andrej Šifrer obeležuje trideseto obletnico izida albuma Hiti počasi, ki je nastal po dolgoletnem diskografskem premoru. Posnel ga je v Nashvilleu, gre za njegov poklon vzornikom, ki so zaznamovali tudi njegov glasbeni izraz.


07.11.2020

Študentske družine v času krize

Študentske družine so tiste izjeme, ki jim država ta hip dovoljuje bivanje v študentskih domovih. Te so stalni dom za približno tretjino študentskih družin. Mlade starše pa so zaostrene epidemiološke razmere postavile pred še večje izzive, med študijem na daljavo morajo namreč skrbeti še za otroke, saj večina malčkov v teh dneh ostaja doma. Kako se študentski starši spopadajo s čustvenimi, partnerskimi in študijskimi izzivi, tudi v primerjavi s preteklostjo, je poizvedela Eva Lipovšek.


06.11.2020

Tveganje za okužbo s koronavirusom na koncertih je majhno

Nemški raziskovalci so v okviru študije Restart-19 ugotovili, da je tveganje za okužbo s koronavirusom na koncertih nizko, a le pod strogimi pogoji izvedbe.


05.11.2020

Irena Pivka

Zvok. Zvočna ekologija. Prostor. Različni načini poslušanja. To so le nekatera raziskovalna izhodišča Steklenika - galerije za zvok, bioakustiko in umetnost, ki je skupni projekt Cone, zavoda za procesiranje sodobne umetnosti, in Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani. Steklenik – v parku Tivoli je zdaj sicer zaprt, a je v teh novembrskih dneh zavod Cona začel nov program lokacijskih FM-sprehodov. O tem smo se pogovarjali z umetniško vodjo zavoda CONA Ireno Pivka.


05.11.2020

V severnem Jadranu po več letih znova na obisku brazdasta kita

Raziskovalci društva Morigenos so po obvestilu slovenskih ribičev izsledili in opazovali dva brazdasta kita, ki sta zašla v naše morje. To je druga največja žival na svetu, močno ogrožena zaradi dejavnosti človeka.


04.11.2020

Volitve v ZDA

O aktualnem volilnem dogajanju v ZDA se pogovarjamo z našim dopisnikom Andrejem Stoparjem.


04.11.2020

Delček pomoči več kot preobremenjenemu osebju

Pred dobrim tednom dni je Univerzitetni klinični center Ljubljana na spletni strani prostovoljstvo.org objavil, da v naši največji bolnišnici iščejo prostovoljce. V prvi vrsti študente zdravstvenih in podobnih smeri, polnoletne dijake zadnjih letnikov srednjih zdravstvenih šol ter vse druge tako ali drugače povezane z zdravstvenimi poklici, ki bi jim v teh težkih razmerah pomagali premagati kadrovsko krizo in jih vključili v oskrbo bolnikom kot pomoč medicinskim sestram. Med tistimi prostovoljci, ki so se že odzvali povabilom je tudi bolničarka Tatjana Skvarč.


03.11.2020

Ina West, poljska glasbenica

Ina West je 33-letna poljska glasbenica, ki se načeloma giblje med Berlinom in Varšavo, predvsem pa, ko redno nastopa veliko potuje po svetu. Če Ina ne bi bila v samoizolaciji, bi se te dni zagotovo pridružila Strajku Kobiet oziroma Stavki žensk. “Politika je začela omejevati naše možnosti z religijskimi zakoni in s sledenjem religijskim navodilom, ki pa so dandanes zastareli. Imamo drugačne možnosti. Ženske danes natančno vedo, kaj se dogaja z njenim otrokom med nosečnostjo. Včasih takšne tehnologije ni bilo. Ne morem si predstavljati, kakšno tragedijo za žensko predstavlja dejstvo, da je njen otrok mrtev, a ga kljub temu mora nositi. Žensko telo torej predstavlja zgolj krsto za mrtvega otroka. Ne morem si predstavljati, da nimam možnosti odločanja. Mirno lahko sledite religijskemu nauku in pričakujete čudež, da bo otrok na koncu živ, kaj pa tiste ženske, ki verjamejo v znanost in vedo, kaj jih čaka? To je trenutno zelo velika težava naše družbe.” Kakšne so razmere na Poljskem, predvsem pa kakšno vzdušje je trenutno v razdeljeni Poljski?


31.10.2020

Simona Prosič Filip: V najslabši stvari želim najti dobro

Ob dnevu reformacije smo se pogovarjali z evangeličansko duhovnico v Gornjih Slavečih, s Simono Prosič Filip, o vplivu novonastalih razmer na delo v cerkveni skupnosti, ki jo vodi, o izzivih, ki jih prinaša prihodnost in časih, ki znova kličejo po reformaciji. Foto: Osebni arhiv


30.10.2020

Priporočilo: Borut Mehle

Borut Mehle, novinar časopisa Dnevnik, v priporočilu o ...


28.10.2020

Epidemija je tudi čas odkrivanja nove, drugačne glasbe

Ste tudi vi od marca pri sebi opazili drugačne glasbene želje kot sicer? Se je vaš odnos do glasbe spremenil? Odgovarjajo poslušalci in Aleksandra Ilijevski, pevka zasedbe Pliš.


24.10.2020

Obetaven podvig nove zemeljske odprave k asteroidu

Med novicami iz znanosti, ki niso povezane s koronavirusom, je ta teden odmeval podvig ameriške misije Osiris Rex, ki je v torek z asteroida Bennu pobrala vzorec tal in se podala na 300 milijonov kilometrov dolgo pot proti domu. Toda sonda je nabrala tolikšno količino vzorca, da je pobiralna glava zaradi večjih kamenčkov ostala odprta in da zdaj delci celo uhajajo. O tej misiji, pa tudi o raziskovanju asteroidov in drugih teles v našem Osončju in o potencialu za nove oblike vesoljskega rudarjenja se je Maja Ratej pogovarjala s profesorjem na ljubljanski Fakulteti za matematiko in fiziko dr. Tomažem Zwittrom.


24.10.2020

V svetu se znova bohoti lakota, tudi zaradi covida

Danes mineva 75 let od ustanovitve Organizacije Združenih narodov, na ta dan je leta 1975 začela veljati Ustanovna listina OZN, ki opredeljuje cilje in načela svetovne organizacije ter poudarja mirojubneo reševanje sporov in spoštovanje mednarodnega prava kot temeljni vrednoti mednarodnega miru in varnosti. Na letošnji dan Združenih narodov velja pozornost posvetiti zlasti lakoti, zaradi katere trpi desetina svetovnega prebivalstva in ki se tako zaradi covida, novih konfliktnih območij v svetu in pojavljanja podnebnih sprememb znova krepi.


23.10.2020

Priporočilo: Julijan Erič

Tri različne predloge je v svoje priporočilo združil glasbenik Julijan Erič, kitarist in pevec skupine Prismojeni profesorji bluesa.


23.10.2020

Je zimska turistična sezona sploh realna?

Kako bo prepoved potovanj med regijami vplivala na turizem, bo zimska sezona v smučarskih središčih sploh mogoča? Poletna turistična sezona je mimo, problemi turistične industrije pa ostajajo in se po ponovni razglasitvi epidemije še poglabljajo. V Bohinju je v torek nehala obratovati žičnica na Vogel. Direktorica splošnega sektorja Smučarskega centra Vogel Aleksandra Fiorelli pove, da so se čez poletje držali vseh navodil in priporočil NIJZ-ja, enako pred zaprtjem. "Sicer je bila zasedenost v mesecih julij in avgust le 40-odstotna, če primerjamo z lanskim obiskom, kar je ob primerjavi s celotno lansko sezono precej slabo," še doda Aleksadra Fiorelli. V Bohinju se pripravljajo na različne možne scenarije, pove Klemen Langus, direktor Turizma Bohinj. "Nekaj turistov je v še Bohinju, danes pričakujemo dokončne informacije, kako je s temi, ki so še tukaj in želijo koristiti vavčerje. Enako velja za tuje turiste, ki so pri nas. Zima je tudi v času brez epidemije velik izziv. Občina Bohinj je sprejela poseben akcijski načrt za zimo, s katerim bi pomagala manjšim smučiščem, kot so Soriška planina, Senožeta in Pokljuka. Mogoče se bo letos na novo rodilo smučišče Kobla."


21.10.2020

Dijak Tim in osnovnošolec Tai o šolanju na daljavo

Tim in Tai, srednješolec in osnovnošolec, ki sta se s šolanjem na daljavo srečala že drugič. V ponedeljek sta imela v tem šolskem letu že drugi prvi šolski dan, saj so učenci višjih razredov osnovnih šol in dijakih srednjih šol pričeli z učnim procesom na daljavo. Njun dan se je, razen tega, da za obisk pouka nista zapustila doma, ni bistveno razlikoval od dneva, ko pouk poteka za šolskimi zidovi.


Stran 26 od 126
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov