Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Socialno ogroženi lahko od danes zaprosijo za odpis dolgov. Največ prosilcev za odpis je bilo v vzhodni Sloveniji, drugod navala ni bilo čutiti.
Številni ljudje napačno mislijo, da bi jim podjetja lahko odpisala dolgove že za letos
Približno 100 tisoč upravičencev lahko do 31. oktobra na centrih za socialno delo, Karitasu, Rdečem križu, Zvezi prijateljev mladine, spletni strani Paket pomoči in še na nekaterih mestih dobi obrazec, s katerim lahko zaprosijo za odpis starih dolgov.
V skladu z vladnim projektom pomoči bodo lahko odpisani različni dolgovi: dolgovi zaradi neplačanih računov za elektriko, ogrevanje in komunalo, za dopolnilno zdravstveno zavarovanje, davčna bremena, dolgovi za vrtec in šolsko prehrano ali dolgovi ob morebitnem vračanju nakazanih socialnih prejemkov. So pa to dolgovi, ki so konec minulega leta zapadli za več kot eno leto, pravijo na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Projektu se je pridružilo približno 70 podjetij, organizacij in občin – njihov seznam najdete na spletni strani Ministrstva za delo. Preden se odločite za oddajo obrazca, seveda preverite, ali je določeno podjetje sploh na tem seznamu. Pomembno je še, da je najvišji znesek, ki ga za odpis dolgov lahko porabi država, milijon evrov. Zaradi te omejitve bo eno izmed meril za odpis dolga tudi vrstni red vloženih prošenj, vendar ne v primeru vseh podjetij. Nekatera, tudi SPL, d. o. o., bodo tako denimo najprej zbrala vse vloge in nato določila zgornjo mejo za odpis dolga.
Poklicali smo nekaj centrov za socialno delo, Karitas in Rdeči križ. Ugotovitev je precej preprosta – na vzhodu države je zanimanje za odpis dolgov veliko večje kot na zahodu. V Murski Soboti je bilo denimo dopoldne na centru za socialno delo približno sto ljudi, ki so izpolnjevali obrazce ali se vsaj zanimali za odpis. Precej zanimanja je bilo tudi v Mariboru. Tam so se na občini odločili, da z mariborskimi javnimi podjetji in s centrom za socialno delo odprejo kar skupno pisarno, ki se bo (centralno) ukvarjala z odpisi dolgov.
Za konec omenimo še eno posebnost – elektro podjetja. Ta namreč dolgove urejajo bolj ali manj sproti in ob neplačilu že naslednji mesec izklopijo elektriko. Vseeno so tudi nekatera elektro podjetja del projekta odpisa dolga.
Socialno ogroženi lahko od danes zaprosijo za odpis dolgov. Največ prosilcev za odpis je bilo v vzhodni Sloveniji, drugod navala ni bilo čutiti.
Številni ljudje napačno mislijo, da bi jim podjetja lahko odpisala dolgove že za letos
Približno 100 tisoč upravičencev lahko do 31. oktobra na centrih za socialno delo, Karitasu, Rdečem križu, Zvezi prijateljev mladine, spletni strani Paket pomoči in še na nekaterih mestih dobi obrazec, s katerim lahko zaprosijo za odpis starih dolgov.
V skladu z vladnim projektom pomoči bodo lahko odpisani različni dolgovi: dolgovi zaradi neplačanih računov za elektriko, ogrevanje in komunalo, za dopolnilno zdravstveno zavarovanje, davčna bremena, dolgovi za vrtec in šolsko prehrano ali dolgovi ob morebitnem vračanju nakazanih socialnih prejemkov. So pa to dolgovi, ki so konec minulega leta zapadli za več kot eno leto, pravijo na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Projektu se je pridružilo približno 70 podjetij, organizacij in občin – njihov seznam najdete na spletni strani Ministrstva za delo. Preden se odločite za oddajo obrazca, seveda preverite, ali je določeno podjetje sploh na tem seznamu. Pomembno je še, da je najvišji znesek, ki ga za odpis dolgov lahko porabi država, milijon evrov. Zaradi te omejitve bo eno izmed meril za odpis dolga tudi vrstni red vloženih prošenj, vendar ne v primeru vseh podjetij. Nekatera, tudi SPL, d. o. o., bodo tako denimo najprej zbrala vse vloge in nato določila zgornjo mejo za odpis dolga.
Poklicali smo nekaj centrov za socialno delo, Karitas in Rdeči križ. Ugotovitev je precej preprosta – na vzhodu države je zanimanje za odpis dolgov veliko večje kot na zahodu. V Murski Soboti je bilo denimo dopoldne na centru za socialno delo približno sto ljudi, ki so izpolnjevali obrazce ali se vsaj zanimali za odpis. Precej zanimanja je bilo tudi v Mariboru. Tam so se na občini odločili, da z mariborskimi javnimi podjetji in s centrom za socialno delo odprejo kar skupno pisarno, ki se bo (centralno) ukvarjala z odpisi dolgov.
Za konec omenimo še eno posebnost – elektro podjetja. Ta namreč dolgove urejajo bolj ali manj sproti in ob neplačilu že naslednji mesec izklopijo elektriko. Vseeno so tudi nekatera elektro podjetja del projekta odpisa dolga.
Zdaj že nekdanji dopisnik časnika Delo s Primorske Boris Šuligoj po 40 letih še vedno redno prihaja v koprsko redakcijo, kljub temu da tam že sedi njegova naslednica. Po 40 letih rednega pisanja se mu je težko kar tako odpovedati. V teh letih je postal eden izmed osrednjih novinarskih poznavalcev primorskega področja, kar je prepletal tako z zunanjepolitičnimi temami kot kulturnimi. Kako po toliko letih vidi Primorsko, Slovenijo, Evropo in svet?
Odrasli s kajenjem v avtomobilu mladim niso le slab zgled, temveč škodujejo tudi njihovemu zdravju, saj ko je posameznik izpostavljen tobačnemu dimu drugih, vdihava iste škodljive snovi kot kadilec.
V mestnem albumu se kot velika družina nabirajo Slovenjegradčanke in Slovenjegradčani. Okoli 400 jih je doslej fotografirala domačinka Katja Goljat, ki je sinoči zaključila z zadnjim fotografiranjem v improviziranem studiu na naslovu Glavni trg 24. Tako so v albumu, kamor po vsakem fotografiranju nalepi nastale portrete, že več županov, župnik, mestni posebneži in povsem običajni meščani, učiteljice joge in petja, gospodinje, odvetniki, novinarke in novinarji, skratka, različni prebivalci, ki tvorijo mesto.
Jutri se na otoku Lido zaključuje 76. Beneški filmski festival. Mostra 2019 je v desetih dneh na svoj filmski zemljevid razgrnila več kot 100 filmskih novitet vseh filmskih žanrov. V glavnem tekmovalnem programu smo lahko videli kar nekaj mojstrskih presežkov.
Pomembnejši del odraščanja so odločitve za prihodnost. Z njimi se soočamo že kot otroci, od najstniških let do odraslosti pa se njihovo število le še povečuje. Odločitve so lahko zelo težavne in marsikdo bi si upal priznati, da je med odraščanjem zaradi njih nemalokrat doživel stres. Dodatno breme na pleča svojih otrok pa pogosto prispevajo kar starši sami, ki jim odrejajo dodatne dejavnosti in pritiskajo nanje, da bi zadovoljili svoja pričakovanja glede idealnega otroka.
O tem, ali se za odstranjevanjem prikazovanja števila všečkov res skriva skrb za duševno zdravje uporabnikov ali razlogi tičijo kje drugje, odgovarjata dr. Jernej Amon Prodnik in Maša Butara.
Andrej je izbrskal priredbe uspešnic z letnico 2019, ki ne povzročajo bolečine v ušesih in kolkih.
Pogovor s Svetlano Zakharovo, eno izmed najbolj prepoznavnih obrazov ruskega in svetovnega baleta.
Da ne bodo v središču pozornosti samo fantje in nogometni klub Mura, ki sicer slovi po zvestih navijačih, sta se na Valu 202 iz terenskega studia v Murski Soboti oglasili nogometašici Tjaša in Sara.
Daniel Sukič, ki se je sicer rodil v Kanadi, se je priselil na Goričko in pravi, da je pravi Prekmurec. Kuhar po poklicu, z nabrušenim jezikom in občutkom za prebujanje okušalnih brbončic.
Končal je eno najboljših kanadskih univerz na področju inovacij, dobro leto živel v Los Angelesu, šest mesecev tudi v Ljubljani. Zakaj je izbral ravno Mursko Soboto?
Dobri ljudje, odlična hrana, neskončna ravnica. Prekmurje ob 100 obletnici priključitve matičnemu narodu izpostavljamo tudi na Valu 202.
Komik, voditelj, predvsem pa kulinarični mojster Boštjan Napotnik - Napo za poletni sprehod po gozdu svetuje poslušanje podcasta z vprašanji in odgovori za kulinarične zagate Milk Street.
Po krščanskem izročilu pohlep velja za enega izmed sedmih smrtnih grehov. Če so se ga davno nekoč ljudje sramovali, pa naj bi že nekaj časa veljal tudi kot vrlina in predvsem pot k uspehu. O tem, kako močno je pohlep zarezan v današnjo družbo in na kakšen način vpliva nanjo, razmišljajo duhovnik Branko Cestnik, pisatelj Miha Mazzini, gledališka režiserka Ivana Djilas in pesnik Ahmed Burić. Z njimi se je pogovarjal Gašper Andrinek.
20. maja je ves svet poročal o trgovinski vojni med ZDA in Kitajsko. Huawei naj bi ostal brez dostopa do posodobitev Googlovega operacijskega sistema Android. Kmalu potem so ZDA dogovor o prepovedi poslovanja s Huaweiem preložili za 90 dni, pred tednom pa so ga znova podaljšali za 90 dni. Kaj se bo zgodilo novembra letos, si ne upa napovedati nihče, je pa jasno, da trgovinska vojna v ospredje postavlja tudi usodo naših digitalnih življenj, ki so močno povezana s tujimi podjetji.
Alex Cvetkov je mlad režiser, nekdanji didžej in kaskader. To je logično, saj prihaja iz kaskaderske družine, njegov oče Rok Cvetkov ga je navdušil za vse vrste vragolij: “Je moj tata in tata je moj idol – če se bo on vrgel, se bo tudi sin.” Alex Cvetkov je zaradi svojega izzivanja usode pristal celo v Guinnessovi knjigi rekordov – pri šestih letih je s kolesom preskočili enajst ljudi; zaradi padcev, nevarnosti in tudi skrbi matere je opustil ta nevaren šport in se vrgel v filmsko industrijo. Da bi tam ostal. “Zadnji skok z motorjem, ki sem ga izvedel, je preskok dveh vlakov. Takrat se je oče ustrašil, da o mami sploh ne govorim. Oče me je potegnil stran od športa, nvem, ali obžalujem umik ali ne, sem pa imel najlepše otroštvo, polno adrenalina.” Pred kratkim je Alex Cvetkov predstavil svoj prvi kratki film Scout, ki govori o naši obsedenosti z družabnimi omrežji, prihodnje leto načrtuje snemanje svojega prvega celovečerca. “Sploh moja generacija je izgubila stik z realnostjo. Ustvarjamo neko identiteto na omrežjih, ko nismo več mi. Včasih se tudi sam spozabim in brskam na omrežjih, potem pa si rečem: ‘Hej, snemaš film o tej težavi, potem pa sam ‘skrolaš’. To ne pomeni, da je telefon slab, problem je, ko izgubimo mejo in se predamo.”
Renata Vidic v branje priporoča klasično delo, ki na tragikomičen način opisuje življenje v Makedoniji leta 1948.
Režiser in umetniški vodja SNG Nova Gorica Marko Bratuš poletne počitniške dni namenja različnim dejavnostim. Njegov poletni namig je povezan z literaturo.
Ker je kampiranje (pa tudi kompliciranje) med Slovenci priljubljeno, na vprašanje kako z enostavnostjo doseči komplicirane okuse odgovarja Boštjan Napotnik
Neveljaven email naslov