Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Socialno ogroženi lahko od danes zaprosijo za odpis dolgov. Največ prosilcev za odpis je bilo v vzhodni Sloveniji, drugod navala ni bilo čutiti.
Številni ljudje napačno mislijo, da bi jim podjetja lahko odpisala dolgove že za letos
Približno 100 tisoč upravičencev lahko do 31. oktobra na centrih za socialno delo, Karitasu, Rdečem križu, Zvezi prijateljev mladine, spletni strani Paket pomoči in še na nekaterih mestih dobi obrazec, s katerim lahko zaprosijo za odpis starih dolgov.
V skladu z vladnim projektom pomoči bodo lahko odpisani različni dolgovi: dolgovi zaradi neplačanih računov za elektriko, ogrevanje in komunalo, za dopolnilno zdravstveno zavarovanje, davčna bremena, dolgovi za vrtec in šolsko prehrano ali dolgovi ob morebitnem vračanju nakazanih socialnih prejemkov. So pa to dolgovi, ki so konec minulega leta zapadli za več kot eno leto, pravijo na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Projektu se je pridružilo približno 70 podjetij, organizacij in občin – njihov seznam najdete na spletni strani Ministrstva za delo. Preden se odločite za oddajo obrazca, seveda preverite, ali je določeno podjetje sploh na tem seznamu. Pomembno je še, da je najvišji znesek, ki ga za odpis dolgov lahko porabi država, milijon evrov. Zaradi te omejitve bo eno izmed meril za odpis dolga tudi vrstni red vloženih prošenj, vendar ne v primeru vseh podjetij. Nekatera, tudi SPL, d. o. o., bodo tako denimo najprej zbrala vse vloge in nato določila zgornjo mejo za odpis dolga.
Poklicali smo nekaj centrov za socialno delo, Karitas in Rdeči križ. Ugotovitev je precej preprosta – na vzhodu države je zanimanje za odpis dolgov veliko večje kot na zahodu. V Murski Soboti je bilo denimo dopoldne na centru za socialno delo približno sto ljudi, ki so izpolnjevali obrazce ali se vsaj zanimali za odpis. Precej zanimanja je bilo tudi v Mariboru. Tam so se na občini odločili, da z mariborskimi javnimi podjetji in s centrom za socialno delo odprejo kar skupno pisarno, ki se bo (centralno) ukvarjala z odpisi dolgov.
Za konec omenimo še eno posebnost – elektro podjetja. Ta namreč dolgove urejajo bolj ali manj sproti in ob neplačilu že naslednji mesec izklopijo elektriko. Vseeno so tudi nekatera elektro podjetja del projekta odpisa dolga.
Socialno ogroženi lahko od danes zaprosijo za odpis dolgov. Največ prosilcev za odpis je bilo v vzhodni Sloveniji, drugod navala ni bilo čutiti.
Številni ljudje napačno mislijo, da bi jim podjetja lahko odpisala dolgove že za letos
Približno 100 tisoč upravičencev lahko do 31. oktobra na centrih za socialno delo, Karitasu, Rdečem križu, Zvezi prijateljev mladine, spletni strani Paket pomoči in še na nekaterih mestih dobi obrazec, s katerim lahko zaprosijo za odpis starih dolgov.
V skladu z vladnim projektom pomoči bodo lahko odpisani različni dolgovi: dolgovi zaradi neplačanih računov za elektriko, ogrevanje in komunalo, za dopolnilno zdravstveno zavarovanje, davčna bremena, dolgovi za vrtec in šolsko prehrano ali dolgovi ob morebitnem vračanju nakazanih socialnih prejemkov. So pa to dolgovi, ki so konec minulega leta zapadli za več kot eno leto, pravijo na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Projektu se je pridružilo približno 70 podjetij, organizacij in občin – njihov seznam najdete na spletni strani Ministrstva za delo. Preden se odločite za oddajo obrazca, seveda preverite, ali je določeno podjetje sploh na tem seznamu. Pomembno je še, da je najvišji znesek, ki ga za odpis dolgov lahko porabi država, milijon evrov. Zaradi te omejitve bo eno izmed meril za odpis dolga tudi vrstni red vloženih prošenj, vendar ne v primeru vseh podjetij. Nekatera, tudi SPL, d. o. o., bodo tako denimo najprej zbrala vse vloge in nato določila zgornjo mejo za odpis dolga.
Poklicali smo nekaj centrov za socialno delo, Karitas in Rdeči križ. Ugotovitev je precej preprosta – na vzhodu države je zanimanje za odpis dolgov veliko večje kot na zahodu. V Murski Soboti je bilo denimo dopoldne na centru za socialno delo približno sto ljudi, ki so izpolnjevali obrazce ali se vsaj zanimali za odpis. Precej zanimanja je bilo tudi v Mariboru. Tam so se na občini odločili, da z mariborskimi javnimi podjetji in s centrom za socialno delo odprejo kar skupno pisarno, ki se bo (centralno) ukvarjala z odpisi dolgov.
Za konec omenimo še eno posebnost – elektro podjetja. Ta namreč dolgove urejajo bolj ali manj sproti in ob neplačilu že naslednji mesec izklopijo elektriko. Vseeno so tudi nekatera elektro podjetja del projekta odpisa dolga.
Agata Tomažič je dolgoletna novinarka časnika Dela, ki je zdaj prevzela vlogo komunikatorke v ZRC SAZU. Agata piše tudi odlične zgodbe, seveda pa knjige tudi rada prebira. Priporoča zanimive zgodbe Frana Erjavca z naslovom Domače in tuje živali v podobah.
Katarina Habe, doktorica psihologije, predavateljica in raziskovalka, vodja in pevka skupine Katrinas, predlaga knjigi: Milan Dekleva – Telo iz črk Jojo Moyes – Ob tebi
Zgodovinarju in direktorju ZRC SAZU je žal, da je na področju prebiranja e-knjig zamudnik, mu je pa všeč, da je vse več strokovne literature dostopne v elektronski obliki. Med klasično-papirnatno literaturo priporoča Zgodbo o ljubezni in temnini Amosa Oza.
Izar Lunaček je filozof in stripar, ki se že nekaj let trudi povezati domačo stripovsko sceno, v ta namen pod njegovim okriljem že nekaj let poteka vsakomesečni dogodek Stripolis. Navdušenje nad stripi ima že dolgo preteklost, svoj prvi strip je narisal že kot osnovnošolec, redno jih je v periodiki objavljal med študijem filozofije in primerjalne književnosti. Doktoriral je iz nadaljevank, risank in stripov, in pri tem prišel do ugotovitve, da smešno ni nujno banalno. Stripi pa po njegovem mnenju že dolgo časa niso material za nepismene, ampak so vedno bolj družbeno-kritični, sporočilni in poučni. Zato tudi ni presenečenje, da je njegov knjižni namig “stripovski”.
V Nebulozah o visokem obisku ruskega predsednika Vladimirja Putina ob 100-letnici ruske kapelice na Vršiču.
Drago Mislej Mef je glasbenik, urednik izolskega tednika Mandrač, nekoč je bil celo klubski nogometaš. V življenju mu ni dolgčas, pogosto pa ostane bolj malo časa za branje.
Eva priproča knjigo Osmi Poverjenik, hrvaškega avtorja Renata Barertića
Otvoritvena slovesnost 27ih olimpijskih iger v Sydneyu je bila spektakularna. Po Melburneu 1956-ega je igre spet gostila Avstralija. Severna in Južna Koreja sta bili združeni pod eno zastavo, sodobni objekti pa so obljubljali praznik športnikov iz 199-ih držav. Slovenska odprava je bila 74-članska, po zaslugi Iztoka Čopa, Luke Špika in Rajmonda Debevca pa je prvič v samostojni zgodovini prišla do dveh najbolj žlahtnih olimpijskih kolajn.
Priporoča v branje knjigo Pradavnina- velika ilustrirana enciklopedija
Mediji in reklame nas učijo piti, dihati, seksati, vzgajati, sedeti, jesti in piti. Se tudi vi kdaj počutite nekompetentne za življenje?
V branje priporoča celoten opus avtorice, Nobelove nagrajenke Svetlane Aleksijevič. Izpostavi knjigo Secondhand time.
Dr. Irena Samide, docentka za nemško književnost na Oddelku za germanistiko ljubljanske FF, je poklicno in zasebno strastna bralka. V knjižnem namigu nam je povedala, katera knjiga jo je najbolj navdušila.
V oddaji o zgodovini olimpijskih iger bomo danes prevrteli čas v leto 1988, ko je bil na igrah v Seulu med dobitniki medalj tudi košarkar Jure Zdovc, član odlične generacije, ki je krojila svetovno košarko. Z Juretom Zdovcem bo spomin na srebrno odličje in dvoboj dveh košarkarskih velesil, Jugoslavije in Sovjetske zveze, obujal Franci Pavšer.
Neveljaven email naslov