Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Crosby Stills & Nash, Hammersmith Odeon/Eventim Apollo, 12. septembra 2015. Recenzira Matjaž Ambrožič.
Crosby Stills & Nash, Hammersmith Odeon/Eventim Apollo, 12. septembra 2015
Koncertne poti verjetno najslavnejših folk rockerjev, to je zasedbe Crosby Stills & Nash, so vse manj pogoste. Ena prvih superskupin ali bend, ki ga sestavljajo vodje že prej uveljavljeni skupin, bo še ali pa le še zdaj (in morda) nikoli več.
Nostalgija bo najbrž prvi razlog, zakaj so koncertne dvorane med nastopi tria Crosby Stills & Nash še vedno polne. Toda prav ta se že takoj po začetku šova sprevrže v spoznanje, da trio frontmanov s petimi spremljevalnim glasbeniki ni na delu samo zato, da mimogrede ali z najmanj truda poteši spominske užitke poslušalstva, pač pa preprosto zato, ker tudi 45 let po izdaji svoje druge, to je tiste antologijske plošče Déjà Vu (posnel jo je kvartet, saj je tedaj s trojico sodeloval tudi Neil Young) ima kaj predstaviti, res ima.
Crosby Stills & Nash bodo najbližje nam nastopili 3. oktobra v italijanski Padovi.
S to pripombo se navezujem na lastno navdušenje nad silovito glasbeno ekspresivnostjo, ki sem jo v zadnjem desetletju zaužil pod odri starih rockerskih mojstrov, pa naj so bili to Eric Clapton ali pa skupina Supertramp in številni drugi.
Vsi ti koncerti – seveda zaradi bogatega razpoložljivega gradiva oziroma enormne količine songov – lahko trajajo dlje, pri tem pa se morajo glasbeniki še dodatno potruditi.
In res se. Nastop CS & N je skupaj z 20-minutnim odmorom trajal dobre tri ure! O izpovednem naboju in muzikalni genialnosti ameriških veteranov pa tudi v nadaljevanju.
Repertoar je tudi v tem primeru pričakovan “Najboljše od” ali “Best-of”: CS & N so pomenljivo začeli z zraščenima songoma Carry On in Questions ter nadaljevali s hitom Southern Cross, potem so nanizali še uspešnice Chicago, Cathedral, Our House, Guinnevere, Helplessly Hoping in druge.
Vmes je ekstatična množica 3.500 obiskovalcev – na voljo so nam bila sedišča – pospremila tudi izbrane, takoj prepoznane songe, ki so jih David Crosby, Stephen Stills in Graham Nash objavili na svojih samostojnih ploščah.
Taki so Stillsovi Love The One You’re With in For What It’s Worth, ta še z repertorarja njegove matične skupine Buffalo Springfield, ali pa Crosbyjevi What Makes It So in Somebody Home. Nekatere so predstavili sami, nekatere v duetih ali pač kot celotna zasedba. Med izbrankami je bila tudi priredba Dylanove Girl From The North Country.
Trio svoj recital sklene z nepogrešljivima Teach Your Children in eno najbolj slavnih večstavčnih rockovskih epskih skladb, to je s Suite: Judy Blue Eyes.
Čudovit dinamični nastop skriva navdušujoč preplet tihih, umirjenih minimalističnih folk balad, hardrockovskih kitarskih udarnosti, funkovskobluesovskih ali boogiewoogiejevskih potovalnih radostnic. Eksotiko triglasnih (do petglasnih) pevskih aranžmajev bi označil kot naslednjo dobro stran izjemne rockovske predstave. Kot še naslednjo pa takoj pristavim odlično kitarsko igro, tako akustično kot seveda tudi električno. Nenazadnje dvanajstrunske električne kitare dandanes ni pogosto slišati.
Zvok na tokratni turneji Crosby Stills & Nash je neprimeljivo boljši, kot pa ga je slišati na koncertni plošči, ki so jo pod naslovom CSN Američana in Anglež izdali pred tremi leti.
Pripombi, ki pa bi ju na tem mestu vseeno ne želel pozabiti, pa sta: glas Stephena Stillsa je bil vsaj na začetku prvega od dveh letošnjih londonskih nastopov zelo šibak. A se je skozi koncert, na srečo, zaznavno okrepil. Legendarni avtorji protestniških songov ali pa stari hipiji z nekaj političnimi pamfleti pred občinstvom – ne le po Twitterju – sicer krepijo svojo prodemokratično držo, a ko se spomnijo kritizirati nekatere svetovne politične nepravilnosti, dobi opazovalec občutek, kot da so novico o koncu hladne vojne nemara preslišali.
Crosby Stills & Nash, Hammersmith Odeon/Eventim Apollo, 12. septembra 2015. Recenzira Matjaž Ambrožič.
Crosby Stills & Nash, Hammersmith Odeon/Eventim Apollo, 12. septembra 2015
Koncertne poti verjetno najslavnejših folk rockerjev, to je zasedbe Crosby Stills & Nash, so vse manj pogoste. Ena prvih superskupin ali bend, ki ga sestavljajo vodje že prej uveljavljeni skupin, bo še ali pa le še zdaj (in morda) nikoli več.
Nostalgija bo najbrž prvi razlog, zakaj so koncertne dvorane med nastopi tria Crosby Stills & Nash še vedno polne. Toda prav ta se že takoj po začetku šova sprevrže v spoznanje, da trio frontmanov s petimi spremljevalnim glasbeniki ni na delu samo zato, da mimogrede ali z najmanj truda poteši spominske užitke poslušalstva, pač pa preprosto zato, ker tudi 45 let po izdaji svoje druge, to je tiste antologijske plošče Déjà Vu (posnel jo je kvartet, saj je tedaj s trojico sodeloval tudi Neil Young) ima kaj predstaviti, res ima.
Crosby Stills & Nash bodo najbližje nam nastopili 3. oktobra v italijanski Padovi.
S to pripombo se navezujem na lastno navdušenje nad silovito glasbeno ekspresivnostjo, ki sem jo v zadnjem desetletju zaužil pod odri starih rockerskih mojstrov, pa naj so bili to Eric Clapton ali pa skupina Supertramp in številni drugi.
Vsi ti koncerti – seveda zaradi bogatega razpoložljivega gradiva oziroma enormne količine songov – lahko trajajo dlje, pri tem pa se morajo glasbeniki še dodatno potruditi.
In res se. Nastop CS & N je skupaj z 20-minutnim odmorom trajal dobre tri ure! O izpovednem naboju in muzikalni genialnosti ameriških veteranov pa tudi v nadaljevanju.
Repertoar je tudi v tem primeru pričakovan “Najboljše od” ali “Best-of”: CS & N so pomenljivo začeli z zraščenima songoma Carry On in Questions ter nadaljevali s hitom Southern Cross, potem so nanizali še uspešnice Chicago, Cathedral, Our House, Guinnevere, Helplessly Hoping in druge.
Vmes je ekstatična množica 3.500 obiskovalcev – na voljo so nam bila sedišča – pospremila tudi izbrane, takoj prepoznane songe, ki so jih David Crosby, Stephen Stills in Graham Nash objavili na svojih samostojnih ploščah.
Taki so Stillsovi Love The One You’re With in For What It’s Worth, ta še z repertorarja njegove matične skupine Buffalo Springfield, ali pa Crosbyjevi What Makes It So in Somebody Home. Nekatere so predstavili sami, nekatere v duetih ali pač kot celotna zasedba. Med izbrankami je bila tudi priredba Dylanove Girl From The North Country.
Trio svoj recital sklene z nepogrešljivima Teach Your Children in eno najbolj slavnih večstavčnih rockovskih epskih skladb, to je s Suite: Judy Blue Eyes.
Čudovit dinamični nastop skriva navdušujoč preplet tihih, umirjenih minimalističnih folk balad, hardrockovskih kitarskih udarnosti, funkovskobluesovskih ali boogiewoogiejevskih potovalnih radostnic. Eksotiko triglasnih (do petglasnih) pevskih aranžmajev bi označil kot naslednjo dobro stran izjemne rockovske predstave. Kot še naslednjo pa takoj pristavim odlično kitarsko igro, tako akustično kot seveda tudi električno. Nenazadnje dvanajstrunske električne kitare dandanes ni pogosto slišati.
Zvok na tokratni turneji Crosby Stills & Nash je neprimeljivo boljši, kot pa ga je slišati na koncertni plošči, ki so jo pod naslovom CSN Američana in Anglež izdali pred tremi leti.
Pripombi, ki pa bi ju na tem mestu vseeno ne želel pozabiti, pa sta: glas Stephena Stillsa je bil vsaj na začetku prvega od dveh letošnjih londonskih nastopov zelo šibak. A se je skozi koncert, na srečo, zaznavno okrepil. Legendarni avtorji protestniških songov ali pa stari hipiji z nekaj političnimi pamfleti pred občinstvom – ne le po Twitterju – sicer krepijo svojo prodemokratično držo, a ko se spomnijo kritizirati nekatere svetovne politične nepravilnosti, dobi opazovalec občutek, kot da so novico o koncu hladne vojne nemara preslišali.
Jutri se s podelitvijo nagrad vesna končuje 24. festival slovenskega filma Portorož. V posebnem programu dokumentarnih filmov je bil predstavljen film Brexit scenaristke in režiserke Nine Kojime, nekdanje novinarke Vala 202 in dolgoletne televizijske poročevalke iz Londona.
Danes je svetovni dan hrane, ki tokrat poteka pod geslom Naša dejanja so naša prihodnost - Boljša proizvodnja, boljša prehrana, boljše okolje in boljše življenje. V luči aktualnih podražitev slovenska kmetijsko-živilska podjetja opozarjajo, da bo to vplivalo tudi na izbiro hrane. Je pa na izbiro deloma že vplivala tudi epidemija, kažejo raziskave.
Z razstavo Damnatio memoriae se v Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki predstavlja v Zagrebu živeči in delujoči fotograf in umetnik Darije Petković. V ciklusu Damnatio memoriae se posveča načinom konstitucije spomina z vizualnimi sredstvi.
Štirje podjetniki iz Mozirja so razvili blagovno znamko Printee in si zadali ambiciozno vizijo, da bi »printee« postal sopomenka za kakovostno razvito fotografijo po vsem svetu. Njihov cilj je poenostaviti pot fotografijam s telefona v fotoknjige, koledarje ali zbirke. Konkurenca na tem področju je izjemno velika, sami pa stavijo na kakovost, sodelovanje z majhnimi, lokalnimi foto studii in hitro dostavo, v idealnem primeru celo v istem dnevu. Anja Hlača Ferjančič in sovoditelj - soustanovitelj Hooray Studios – Mic Melanšek sta se pogovarjala z Rokom Matjažem. Med drugim o tem, kako jim je korona prekrižala načrte in kako pomemben je slovenski podporni ekosistem.
Ob svetovnem dnevu duševnega zdravja smo se o težavah z odvisnostjo od družabnih omrežij pogovarjali s članicama Društva študentov psihologije Slovenije
Minuli konec tedna so parke, lokale, ulice, pa tudi domove prebivalcev v BS 7 (soseski Ruski car) zavzeli člani namiznega gledališča kulturno-umetniškega društva Ljud. Namizno gledališče je oblika participatornega gledališča, pri kateri igralci in gledalci sedijo za isto mizo. Projekt Namizno gledališče v soseski je del večletnega mednarodnega projekta AMBASADI, ki poteka od leta 2019, sklenil pa se bo leta 2025.
V Planici so od nekdaj premikali meje letenja, čeprav letenja na smučeh. V novem Laboratoriju za gravitacijsko fiziologijo IJS so zagnali človeško centrifugo, ki bo prispevala k zmanjšanju vplivov breztežnosti na fiziološke funkcije astronavtov na vesoljskih postajah.
Policijski odgovor na včerajšnje proteste je marsikoga pustil brez besed. Vendar dogajanja ne smemo pustiti brez poskusa postavitve v kontekst in refleksije. Gorazd Rečnik se je pogovarjal s kriminologom, ostrim kritikom represije doktorjem Draganom Petrovcem.
V Ljubljani, Logatcu, na Vrhniki in Igu poteka velika mednarodna vaja SIQUAKE2020, ki so jo kot olimpijske igre zaradi epidemije prestavili za eno leto. Namen vaje je preveriti pripravljenost države in njenih služb na močnejši potres v osrednji Sloveniji. Do četrtka se bo okoli 500 različnih reševalcev urilo in krepilo znanje na 12 deloviščih. Kako pripravljeni smo na hujši potres in njegove posledice, je na enem izmed delovišč v ljubljanskih Stožicah preverjal tudi Aleš Smrekar.
Reportaža z včerajšnjega dogajanja na ljubljanskih ulicah.
V podjetniški oddaji UP predstavljamo tiste, ki si upajo in so iz svojega hobija razvili posel. Prva gostja druge sezone bo Neža Mlakar, soustanoviteljica blagovne znamke La Popsi. Razložila bo, koliko veselja in skrbi lahko prinesejo zamrznjeni deserti, zakaj se je vrnila iz Las Vegasa in kako zahteven je avstrijski trg.
Zadnja igra Antona Pavloviča Čehova bo nocoj doživel premiero na Velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega
V Slovenijo je prišel soavtor otroške stripovske serije o Škatli.
Da je epidemija močno spremenila mnoge gospodarske in poslovne tokove je neizpodbitno dejstvo. V četrtem valu epidemije naj sicer ne bi bilo zapiranja gospodarstva, je pa zato strožje izpolnjevanje pogojev PCT. Podjetja, manjša in velika, so se ves čas epidemije prisiljena prilagajati. Pri tem se spoprijemajo z notranjimi in zunanjimi izzivi. Cepljenje, večkrat nepredvidljivi vladni odloki, pomanjkanje ustrezno usposobljenih zaposlenih, zamude pri dobavah materialov in surovin, potrebe po vlaganjih – vse to so izzivi, o katerih so pred kratkim ob robu Mednarodnega Obrtnega Sejma v Celju govorili tudi nekateri izkušeni podjetniki.
Pred tednom dni je dosegla tretje mesto na Severnoameriškem prvenstvu žensk v spartan raceu, ki bi ga sicer prevedli kot oviratlon. Prej se je mesec dni mudila v Evropi in med drugim v enajstih urah osvojila najnižjo in najvišjo točko Slovenije. Magistrica fizike je v pogovoru povedala tudi to, zakaj je akademsko kariero na znameniti univerzi Stanford zamenjala za športno.
Direktor Slovenske tiskovne agencije Bojan Veselinovič je danes podal svojo odstopno izjavo. Ob tem je opozoril, da pri teptanju novinarske avtonomije ne more sodelovati. Slovenska tiskovna agencija že 273 dni opravlja javno službo brez plačila zanjo s strani Vlade RS. Tako imenovana pogajanja o financiranju pa so zašla v slepo ulico. Kako vse to doživljajo zaposleni na Slovenski tiskovni agenciji? Z odgovorno urednico Barbaro Štrukelj, se je pogovarjal Gašper Andrinek.
Tini Žalec, ki je med prvimi javno opozorila na smrt v družini po cepljenju, se zdi pomembno, da se začne govoriti tudi o tem.
Naslednje leto se bo na Ženevskem jezeru odvil Zlati pokal v jadranju, tekmovanje nacionalnih posadk po vzoru nogometnega svetovnega prvenstva. Pred odhodom na testno regato v švicarskem Grandsonu se je v Portorožu predstavila slovenska posadka.
Neveljaven email naslov