Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V branje priporoča Pesem za liro avtorice Bine Štampe Žmavc.
Literarna zgodovinarka in strokovnjakinja za mladinsko književnost Mileva Milena Blažić ponudi v branje za letošnje poletje en kup knjig za otroke, mladostnike in malo starejše.
Na počitnice pa z Milevo Mileno Blažič vedno romajo leposlovne in znanstvene knjige. Tokrat bo z njo potovala knjiga Pesmi za liro avtorice Bine Štampe Žmavc.
“Delo je primerno za mladega in odraslega naslovnika. Opremljeno pa je tudi z odličnimi ilustracijami Alenke Sottler.”
Poleg tega pa bo študirala tudi lik znanstvene slikanice, recimo katalog razstave Barbare Celjske, ki je bila v Celju.
V vseh 25 letih poučevanja slovenske književnosti in didaktike na ljubljanski Pedagoški fakulteti in raziskovalnega strokovnega dela je podrobno analizirala številna dela otroških in mladinskih avtorjev. Zato v branje za mlade in starše priporoča večne pravljice. Za predšolske otroke in mlajše šolarje so najboljše avtorske in predelane ljudske pravljice Anje Štefan.
“Kulturo branja pravljic imamo pri nas zelo razvito.”
Iz mednarodnega prostora pa izberimo slikanice Lauren Child Charlie and Lola, ki v ospredje postavi probleme, ki jih Lola rešuje s pomočjo velikega brata Charlija. Za starejše otroke priporoča pravljice večne Svetlane Makarovič, ki izkazuje statusno odličnost in je vpeta v evropski prostor. Mladini pa naj pod roke pridejo dela Andreja Rozmana- Roze.
Za malo starejše pa iz britanskega okolja prihajajo avtorske slikanice Babette Cole.
Zanimive povezave:
Vsebina dela Pesem za liro avtorice Bine Štempe Žmavc.
Recenzija in vsebina knjige Pesmi za liro.
Zbirka prevedenih knjigic za otroke Čarli in Lola avtorice Lauren Child.
Spletna stran Babette Cole in njene slikanice.
V branje priporoča Pesem za liro avtorice Bine Štampe Žmavc.
Literarna zgodovinarka in strokovnjakinja za mladinsko književnost Mileva Milena Blažić ponudi v branje za letošnje poletje en kup knjig za otroke, mladostnike in malo starejše.
Na počitnice pa z Milevo Mileno Blažič vedno romajo leposlovne in znanstvene knjige. Tokrat bo z njo potovala knjiga Pesmi za liro avtorice Bine Štampe Žmavc.
“Delo je primerno za mladega in odraslega naslovnika. Opremljeno pa je tudi z odličnimi ilustracijami Alenke Sottler.”
Poleg tega pa bo študirala tudi lik znanstvene slikanice, recimo katalog razstave Barbare Celjske, ki je bila v Celju.
V vseh 25 letih poučevanja slovenske književnosti in didaktike na ljubljanski Pedagoški fakulteti in raziskovalnega strokovnega dela je podrobno analizirala številna dela otroških in mladinskih avtorjev. Zato v branje za mlade in starše priporoča večne pravljice. Za predšolske otroke in mlajše šolarje so najboljše avtorske in predelane ljudske pravljice Anje Štefan.
“Kulturo branja pravljic imamo pri nas zelo razvito.”
Iz mednarodnega prostora pa izberimo slikanice Lauren Child Charlie and Lola, ki v ospredje postavi probleme, ki jih Lola rešuje s pomočjo velikega brata Charlija. Za starejše otroke priporoča pravljice večne Svetlane Makarovič, ki izkazuje statusno odličnost in je vpeta v evropski prostor. Mladini pa naj pod roke pridejo dela Andreja Rozmana- Roze.
Za malo starejše pa iz britanskega okolja prihajajo avtorske slikanice Babette Cole.
Zanimive povezave:
Vsebina dela Pesem za liro avtorice Bine Štempe Žmavc.
Recenzija in vsebina knjige Pesmi za liro.
Zbirka prevedenih knjigic za otroke Čarli in Lola avtorice Lauren Child.
Spletna stran Babette Cole in njene slikanice.
Christina Lindberg je švedska igralka, nekdanji švedski greh in muza filmskega režiserja Quentina Tarantina. V Ljutomeru se je oglasila, ker so tam predvajali projekcijo iz tekmovalnega programa, njen novi film Črni krog, ki ga je režiral Adrian Garcia Bogliano. Christina Lindberg se je na tako na filmskih platnih pojavila po več kot tridesetih letih, od svoje velike uspešnice Thriller: A Cruel Picture.
Kaj je narobe z Youtubom, da obstaja Youtube Kids, aplikacija ki omogoča bolj varno in preprostejše raziskovanje videoposnetkov, ki so namenjeni otrokom? Kaj vse otroci lahko najdejo na spletu, zakaj se moramo o tem pogovarjati in zakaj podjetja s tem spopadati? Na vprašanja podkasta Odbita do bita je odgovarjal tehnološki novinar Lenart J. Kučić.
Jerneja Ferlež vam v branje priporoča kriminalko Mirta Komela Medsočje, Peter Rezman pa s kresnikom nagrajeni roman Bronje Žakelj Belo se pere na devetdeset in knjigo Venedikta Vasiljeviča Jerofejeva Moskva–Petuški.
Kam vas na izlet pošilja pisatelj, dramatik in igralec Andrej Rozman - Roza?
Tjaša Ristič je doma iz Kranja in je ena najboljših slovenskih karateistk, ki si morda lahko obeta nastop tudi na naslednjih poletnih olimpijskih igrah.
Ko se zazremo v preteklost, pogosto rečemo, da je prihod določenih novih tehnologij spremenil svet. Tudi danes, predvsem ob pompoznih napovedih novih tehnologij, pogosto govorimo, da bo svet odslej drugačen. Pa se svet res spreminja zaradi samih tehnologij? Kaj pa ljudje, ki te tehnologije uporabljajo vsak na svoj način, kakšna je njihova vloga v procesu spreminjanja sveta? Odnos med tehnologijami in ljudmi prevprašujejo antropologi, gospodarstveniki in študenti, ki delujejo na področju digitalnih prihodnosti in so pred kratkim obiskali Ljubljano. O tem, da bodo svet spreminjali ljudje, ne tehnologije, so razmišljali udeleženci simpozija projekta PEOPLE.
Antropolog Dan Podjed z Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU in strokovni sodelavec naše Frekvence X se veliko ukvarja tudi s preučevanjem obnašanja na družabnih omrežjih. Za kakovostnejše življenje tako priporoča tudi čiščenje naših pametnih naprav nepotrebnih aplikacij in branje knjige Digitalni minimalizem avtorja Cala Newporta. Ameriški znanstvenik pametne telefone in družabna omrežja primerja s cigaretami, kdor jih je kadil na začetku, je bil moderen in šik, ko so kadili vsi, pa se je kajenje izkazalo za nezdravo početje.
Glasbenica Senidah je včeraj nastopila na odru Fusion festivala Exit in povzročila evforijo pod odrom. V črnem kombinezonu vidno prevelike konfekcije in z masko na ustih je brez cenzure ogrela in pregrela ozračje. Feni so poznali vse njene komade, prepevali so uspešnice, kot sta Sladjana in Mišići … in zdi se, da je po osvojitvi slovenske scene zdaj dokončno osvojila tudi Srbijo in celoten Balkan. Kar niti ne preseneča. Senidah v vsak nastop vloži ogromno energije, tudi slava na Balkanu ni prišla čez noč.
Nik Škrlec je poskušal preseči Guinnessov rekord v sestavljanju rubikovih kock pod vodo. Za podiranje rekorda se je odločil, ker si je od nekdaj želel imeti neki Guinnessov rekord in ga je pritegnil presek spretnosti, ki jih potrebuje pri tej disciplini. Ta namreč zahteva popolno pripravljenost v potapljaškem smislu, hkrati pa tudi nasprotno: zelo hitre in bistre misli.
Osnovnošolci, ki so vključeni v programe Zveze prijateljev mladine Moste-Polje ta teden svoje počitnice preživljajo tako, da ustvarjajo digitalno poezijo, oblikujejo računalniške igre in pišejo programske kode.
Viljem Gogala se je zavestno odločil za življenje na ulici. Petnajst let je po svetu potoval brez denarja in živel od miloščine.
Aseksualnih oseb je v populaciji slab odstotek, mednje spada Erika Schauer, ki pa se tudi redno zaljublja.
Maruša in Mitja se bosta v Poletju v dvoje spraševala: brez česa vse ljudje živijo? Pametnega telefona? Spleta? Denarja? Manca Behrič in Primož Cigler živita brez plastike! Razlog za spremembo življenjskega sloga in odprtje trgovine brez plastične embalaže je predvsem skrb za okolje in zdravje.
Ersilija Jagičić je zelo družabna, čeprav živi brez družabnih omrežij. Številnim prijateljem po svetu pošilja pisma ali jih pokliče s stacionarnim telefonom
Neveljaven email naslov