Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Svetovalnici za migrante imajo poleti še več dela kot sicer. K njim prihajajo izkoriščani in izgoreli delavci, migranti, prosilci za azil, tujci, ki imajo težave s togo administracijo.
Goran Lukić poudarja, da je v svetovalnici član vedno na prvem mestu.
"V Sloveniji imamo dva trga dela. Eden spoštuje delovno zakonodajo, drugi pa jo ignorira. Ta prepad je vse večji in bo še huje."
Svetovalnica za migrante je društvo, zagovorniška in članska organizacija, v kateri je, kot pravi Goran Lukić, član na prvem mestu. Svoje delovanje financirajo s članarinami in z donacijami.
Poletje se pri njih nič ne pozna, telefoni zvonijo, k njim ne prihajajo le ekonomski migranti, temveč tudi prosilci za azil, ki imajo težave s postopkom, tujci, ki so padli v kolesje administracije in imajo probleme pri pridobivanju dokumentacije. “Težave se poglabljajo in širijo,” razlaga Lukić. Na drugi strani pa so institucije zelo okorne.
“Ko opozoriš na težavo, je prvi refleks institucije, da te prepričuje, kako težave ni. Ustanove v Sloveniji nimajo stališč, imajo le izvedbeno funkcijo nekega organa, ki je nad njimi.”
Kaj potem delajo, se sprašuje Goran Lukić: “Predstavljajte si migranta, ki pride v Slovenijo. Pošiljajo ga na zavod za zdravstveno zavarovanje, pa na zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, pa na inšpektorat za delo in na tožilstvo. Saj ne ve več, kdo ga zafrkava.”
“Pričakoval sem, da se bo organizacija, kjer sem bil v službi, spreminjala, a je, na žalost, pogosto prevladala inercija. Zato smo začeli to zgodbo s Svetovalnico za migrante in niti trenutek ne obžalujem te svoje odločitve.”
“V Sloveniji imamo dva trga dela. Eden spoštuje delovno zakonodajo, drugi pa jo ignorira. Ta prepad je vse večji in bo še huje. Nisem optimist. Če se država ne bo zganila, bodo ta prostor zavzeli tisti delodajalci, ki ne spoštujejo delovne zakonodaje.” Ko delavcu rečejo, da bi moral prijaviti, tožiti delodajalca, ki jih izkorišča, ki krši njihove pravice, kakšna je reakcija?
“Nekateri najprej kar zamrznejo. Povemo mu, da ta delodajalec živi od njegovega dela, si kupuje svoje bmw-je od plače, ki je delavec nima. Zdaj naj se pa odloči, ali bo skrbel za njegovo ali za svojo družino. Če mu daš vedeti, da si delavec, ki ima pravice, ne pa enota za izkoriščanje, te bo primoran tako dojemati.”
“Ti projekti so zelo popularni, a do kam si upajo? Do politično korektnih plakatov, na katerih se vsi objemajo z eksotičnimi tujci, da bi pa financirali zagovorništvo, to pa ne. Država se raje umakne. Ne bo dajala javnega denarja, da se potem javne institucije toži …”
“V tem delu uživam. Pomembne so mi male zmage, ki so v resnici velike zmage.”
*pogovor v celoti
Svetovalnici za migrante imajo poleti še več dela kot sicer. K njim prihajajo izkoriščani in izgoreli delavci, migranti, prosilci za azil, tujci, ki imajo težave s togo administracijo.
Goran Lukić poudarja, da je v svetovalnici član vedno na prvem mestu.
"V Sloveniji imamo dva trga dela. Eden spoštuje delovno zakonodajo, drugi pa jo ignorira. Ta prepad je vse večji in bo še huje."
Svetovalnica za migrante je društvo, zagovorniška in članska organizacija, v kateri je, kot pravi Goran Lukić, član na prvem mestu. Svoje delovanje financirajo s članarinami in z donacijami.
Poletje se pri njih nič ne pozna, telefoni zvonijo, k njim ne prihajajo le ekonomski migranti, temveč tudi prosilci za azil, ki imajo težave s postopkom, tujci, ki so padli v kolesje administracije in imajo probleme pri pridobivanju dokumentacije. “Težave se poglabljajo in širijo,” razlaga Lukić. Na drugi strani pa so institucije zelo okorne.
“Ko opozoriš na težavo, je prvi refleks institucije, da te prepričuje, kako težave ni. Ustanove v Sloveniji nimajo stališč, imajo le izvedbeno funkcijo nekega organa, ki je nad njimi.”
Kaj potem delajo, se sprašuje Goran Lukić: “Predstavljajte si migranta, ki pride v Slovenijo. Pošiljajo ga na zavod za zdravstveno zavarovanje, pa na zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, pa na inšpektorat za delo in na tožilstvo. Saj ne ve več, kdo ga zafrkava.”
“Pričakoval sem, da se bo organizacija, kjer sem bil v službi, spreminjala, a je, na žalost, pogosto prevladala inercija. Zato smo začeli to zgodbo s Svetovalnico za migrante in niti trenutek ne obžalujem te svoje odločitve.”
“V Sloveniji imamo dva trga dela. Eden spoštuje delovno zakonodajo, drugi pa jo ignorira. Ta prepad je vse večji in bo še huje. Nisem optimist. Če se država ne bo zganila, bodo ta prostor zavzeli tisti delodajalci, ki ne spoštujejo delovne zakonodaje.” Ko delavcu rečejo, da bi moral prijaviti, tožiti delodajalca, ki jih izkorišča, ki krši njihove pravice, kakšna je reakcija?
“Nekateri najprej kar zamrznejo. Povemo mu, da ta delodajalec živi od njegovega dela, si kupuje svoje bmw-je od plače, ki je delavec nima. Zdaj naj se pa odloči, ali bo skrbel za njegovo ali za svojo družino. Če mu daš vedeti, da si delavec, ki ima pravice, ne pa enota za izkoriščanje, te bo primoran tako dojemati.”
“Ti projekti so zelo popularni, a do kam si upajo? Do politično korektnih plakatov, na katerih se vsi objemajo z eksotičnimi tujci, da bi pa financirali zagovorništvo, to pa ne. Država se raje umakne. Ne bo dajala javnega denarja, da se potem javne institucije toži …”
“V tem delu uživam. Pomembne so mi male zmage, ki so v resnici velike zmage.”
*pogovor v celoti
Anja Hlača Ferjančič in Boštjan Reberšak razmišljata o evropskih podprvakih in slovenski odbojki ter predstavljata ozadja športnega poročevalstva.
Oddaja Ožigosano predstavlja glasbene novosti indie popa in rocka, kakšno akustično zadevo, predvsem pa muziko, ki je na lestvicah večinoma ne najdemo, a ima vseeno hitovski potencial.
Čeprav je reševanje življenja smrtno resna zadeva, je ne smemo jemati smrtno resno. Sploh pri promociji oživljanja in motiviranju ljudi, naj pristopijo k človeku s srčnim zastojem največkrat s humorjem naredimo več kot z morbidnimi oglasi. To so ugotovili tako v Angliji kot v ZDA, svoj lonček pa pristavljamo tudi v oddaji Sekunde rešujejo - kaj imajo skupnega angleški gangster, Golica, korejski komedijant in disko glasba. Pomembno vlogo pri reševanju življenj ob srčnem zastoju. Miha Švalj.
Koga tožiti, če vaš mulc pade z mokre gugalnice in si zlomi zapestje, ali če vam spodrsne na gasilski veselici in se prekucnete čez cvetlično korito? Mihi v debati s poslušalci torkovih nebuloz.
O koncertu angleškega poeta in rock pevca v Londonu pred dnevi bi zmogel napisati tudi krepko predolg esej in v njem v neskončnost primerjati pisano paleto občutij in opazk. Vse kaj drugače pa je vtise strniti v oceno, ki bo hkrati vabilo na ta resnično zelo posebni glasbeni dogodek. Zato je nemara bolje, da začnem pri koncu. Ocenjuje Matjaž Ambrožič.
O koncertu angleškega poeta in rock pevca v Londonu pred dnevi bi zmogel napisati tudi krepko predolg esej in v njem v neskončnost primerjati pisano paleto občutij in opazk. Vse kaj drugače pa je vtise strniti v oceno, ki bo hkrati vabilo na ta resnično zelo posebni glasbeni dogodek. Zato je nemara bolje, da začnem pri koncu. Ocenjuje Matjaž Ambrožič.
Big Foot Mama so v razprodani dvorani Stožice praznovali 25-letnico obstoja skupine. “Zmaga za vse,” je po legendarnem koncertu s hripavim glasom povedal pevec skupine Grega Skočir. O Big Foot Mami so v reportaži za Val 202 govorili še: Neisha, Peter Lovšin, Mark Čuček, Jure Longyka, Alya, Nina Key, Tomi Meglič in Gušti.
Miha je zjutraj koloniziral Mars s Slovenci. Poslati je bilo treba najboljše, saj preteklosti tam ni.
Crosby Stills & Nash, Hammersmith Odeon/Eventim Apollo, 12. septembra 2015. Recenzira Matjaž Ambrožič.
Kako utišati preglasnega soseda? In kdo to sploh je? V torkovih nebulozah z Mihijem.
Katere medijske vsebine so sporne? In ali bi jih morali še bolj regulirati?
Katere medijske vsebine so sporne? In ali bi jih morali še bolj regulirati?
Skupina Duran Duran sodi med najpomembnejše predstavnice otoškega novoromantičnega vala iz osemdesetih let. Njeni člani so vedno znali vešče kombinirati prijetno nalezljive pesmi, inovativne aranžmaje ter bleščeče vokale. Na štirinajsti plošči Paper Gods so spet poskrbeli za zanimivo in kakovostno glasbeno zgodbo. Štirinajsti studijski album skupine Duran Duran bo zagotovo podaljšal njihovo življenjsko dobo, njegova glavna odlika pa je tudi ta, da so bili pri njenem ustvarjanju člani skupine odprti za sodelovanja z mlajšimi sodelavci.
Navijaško mnenje v nogometu ne šteje nič več, razmišlja Marko Radmilovič. Pri košarki zadeve še niso tako stroge.
Marko Radmilovič se v košarkarski glosi ukvarja z vročo afero - vročo tudi zato, ker bi potencialno lahko vsebovala poljub dveh premierjev.
Kdo naj ureja vašo živo mejo na sosedovi strani? Mihi s poslušalci v nebulozah ob 8h.
Neveljaven email naslov