Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V ljubljanskem Tehnološkem parku so odprli razstavo z naslovom »Zunaj laboratorija: revolucija v »naredi sam« znanosti« – gre za mednarodni projekt Sparks, v katerega je vključena tudi Hiša eksperimentov. Razstava, ki bo potovala po vseh članicah Unije, predstavlja zgodbe ljudi, ki odpirajo znanstvene raziskave javnosti in jih iz poklicnih laboratorijev usmerjajo v domove, delavnice in na dvorišča.
V ljubljanskem Tehnološkem parku so odprli razstavo z naslovom Zunaj laboratorija: revolucija v 'naredi sam' znanosti
Gre za mednarodni projekt Sparks, v katerega je vključena tudi Hiša eksperimentov. Razstava, ki bo potovala po vseh članicah Unije, prinaša zgodbe ljudi, ki znanstvene raziskave predstavljajo javnosti in jih iz poklicnih laboratorijev usmerjajo v domove, delavnice in na dvorišča.
Vse več “naredi sam” znanstvenikov po svetu izpopolnjuje, eksperimentira in izumlja: od ljudi, ki izdelujejo lastne medicinske pripomočke za obvladovanje sladkorne bolezni, s pomočjo javnosti sledijo potovanju komarjev, do skupin, ki na lastno pest merijo onesnaževanje. Ena takih izumiteljic je Sara Riggare, ki so ji pri 32. letih, le nekaj mesecev po rojstvu njene hčerke, diagnosticirali Parkinsonovo bolezen.
Sara je razvila vrsto aplikacij, s katerimi je skušala nadzorovati napredovanje bolezni. S pomočjo mobilnega telefona je zelo natančno spremljala odziv svojega telesa na odmerjanje zdravil in ugotovila, da so ji zdravniki odmerjanje zdravil predpisovali narobe.
“Kombinacije zdravil učinkujejo različno, pri čemer je ključen čas njihovega odmerjanja. Ne glede na to, kar mi je svetoval zdravnik, sem zelo natančno preverjala, kdaj mi katero zdravilo najbolj pomaga. In izkazalo se je za zelo koristno.” – Sara Riggare
Sarino zgodbo in podobne lahko najdete na portalu Patient Innovation, ki se tudi predstavlja na razstavi. Zasnovala sta ga Portugalca Helena Canhão in Pedro Oliveira.
“Portal smo zagnali pred dvema letoma in pol. Od takrat smo prejeli že več kot 1200 novih zamisli bolnikov, ki so si skušali inovativno pomagati, približno 600 smo jih tudi potrdili. Izume so nam poslali iz več kot 40 držav, sicer pa našo platformo uporablja več tisoč uporabnikov. Številni so nam pisali, da smo jim pomagali.” – Pedro Oliveira
Najprej so opravili raziskavo in poklicali približno 500 bolnikov na Portugalskem ter preverili, ali so zaradi svoje bolezni izumili kaj, kar jim pomaga. Izkazalo se je, da je že desetina vprašanih izumila kaj za lajšanje tegob svoje bolezni: “Pri tem pa smo ugotovili še nekaj – teh inovacij ni nihče poznal, nihče jih ni delil.”
Ob inovacijah s področja medicine pa razstava v Tehnološkem parku opozarja tudi na novo vrsto znanosti, ki se poraja v garažah in kletnih prostorih in v katero je angažirano vpletena širša javnost. “Naredi sam biologija” je vse večje javno gibanje, v njegovem osrčju so novi laboratoriji, kjer se lahko kdorkoli nauči osnov biologije in sam izvaja eksperimente. Eden takih je Open Wetlab v Amsterdamu, kjer deluje Lucas Evers.
“Naš cilj je demokratizacija laboratorijske opreme za široko uporabo. To pomeni, da se lahko novo znanje poraja tudi zunaj akademskih krogov, to pa spodbuja novo povezovanje javnosti.” – Lucas Evers
Kot pravi Lucas, so si sami sestavili mikroskope, centrifuge, inkubatorje in sprektrometre. Povezujejo več tisoč ljudi, njihov cilj pa je iskanje novih antibiotikov: “Za zdaj še nismo odkrili novega antibiotika. A to ni naš glavni namen. V javnosti želimo povečati zavedanje, da odkrivanje novih antibiotikov ni le stvar velikih farmacevtskih družb. Bakterijska odpornost in iskanje rešitev zanjo je tudi izziv širše družbe.”
Razstava v Tehnološkem parku bo odprta do 27. septembra. Slovenski primer dobre prakse lahko preizkusite v prostorih Hiše eksperimentov, na Trubarjevi v Ljubljani, kjer bodo ob tem gostili tudi več mini Značajev znanosti.
V ljubljanskem Tehnološkem parku so odprli razstavo z naslovom »Zunaj laboratorija: revolucija v »naredi sam« znanosti« – gre za mednarodni projekt Sparks, v katerega je vključena tudi Hiša eksperimentov. Razstava, ki bo potovala po vseh članicah Unije, predstavlja zgodbe ljudi, ki odpirajo znanstvene raziskave javnosti in jih iz poklicnih laboratorijev usmerjajo v domove, delavnice in na dvorišča.
V ljubljanskem Tehnološkem parku so odprli razstavo z naslovom Zunaj laboratorija: revolucija v 'naredi sam' znanosti
Gre za mednarodni projekt Sparks, v katerega je vključena tudi Hiša eksperimentov. Razstava, ki bo potovala po vseh članicah Unije, prinaša zgodbe ljudi, ki znanstvene raziskave predstavljajo javnosti in jih iz poklicnih laboratorijev usmerjajo v domove, delavnice in na dvorišča.
Vse več “naredi sam” znanstvenikov po svetu izpopolnjuje, eksperimentira in izumlja: od ljudi, ki izdelujejo lastne medicinske pripomočke za obvladovanje sladkorne bolezni, s pomočjo javnosti sledijo potovanju komarjev, do skupin, ki na lastno pest merijo onesnaževanje. Ena takih izumiteljic je Sara Riggare, ki so ji pri 32. letih, le nekaj mesecev po rojstvu njene hčerke, diagnosticirali Parkinsonovo bolezen.
Sara je razvila vrsto aplikacij, s katerimi je skušala nadzorovati napredovanje bolezni. S pomočjo mobilnega telefona je zelo natančno spremljala odziv svojega telesa na odmerjanje zdravil in ugotovila, da so ji zdravniki odmerjanje zdravil predpisovali narobe.
“Kombinacije zdravil učinkujejo različno, pri čemer je ključen čas njihovega odmerjanja. Ne glede na to, kar mi je svetoval zdravnik, sem zelo natančno preverjala, kdaj mi katero zdravilo najbolj pomaga. In izkazalo se je za zelo koristno.” – Sara Riggare
Sarino zgodbo in podobne lahko najdete na portalu Patient Innovation, ki se tudi predstavlja na razstavi. Zasnovala sta ga Portugalca Helena Canhão in Pedro Oliveira.
“Portal smo zagnali pred dvema letoma in pol. Od takrat smo prejeli že več kot 1200 novih zamisli bolnikov, ki so si skušali inovativno pomagati, približno 600 smo jih tudi potrdili. Izume so nam poslali iz več kot 40 držav, sicer pa našo platformo uporablja več tisoč uporabnikov. Številni so nam pisali, da smo jim pomagali.” – Pedro Oliveira
Najprej so opravili raziskavo in poklicali približno 500 bolnikov na Portugalskem ter preverili, ali so zaradi svoje bolezni izumili kaj, kar jim pomaga. Izkazalo se je, da je že desetina vprašanih izumila kaj za lajšanje tegob svoje bolezni: “Pri tem pa smo ugotovili še nekaj – teh inovacij ni nihče poznal, nihče jih ni delil.”
Ob inovacijah s področja medicine pa razstava v Tehnološkem parku opozarja tudi na novo vrsto znanosti, ki se poraja v garažah in kletnih prostorih in v katero je angažirano vpletena širša javnost. “Naredi sam biologija” je vse večje javno gibanje, v njegovem osrčju so novi laboratoriji, kjer se lahko kdorkoli nauči osnov biologije in sam izvaja eksperimente. Eden takih je Open Wetlab v Amsterdamu, kjer deluje Lucas Evers.
“Naš cilj je demokratizacija laboratorijske opreme za široko uporabo. To pomeni, da se lahko novo znanje poraja tudi zunaj akademskih krogov, to pa spodbuja novo povezovanje javnosti.” – Lucas Evers
Kot pravi Lucas, so si sami sestavili mikroskope, centrifuge, inkubatorje in sprektrometre. Povezujejo več tisoč ljudi, njihov cilj pa je iskanje novih antibiotikov: “Za zdaj še nismo odkrili novega antibiotika. A to ni naš glavni namen. V javnosti želimo povečati zavedanje, da odkrivanje novih antibiotikov ni le stvar velikih farmacevtskih družb. Bakterijska odpornost in iskanje rešitev zanjo je tudi izziv širše družbe.”
Razstava v Tehnološkem parku bo odprta do 27. septembra. Slovenski primer dobre prakse lahko preizkusite v prostorih Hiše eksperimentov, na Trubarjevi v Ljubljani, kjer bodo ob tem gostili tudi več mini Značajev znanosti.
Odgovori: Planica, OI Soči in sprint, športnica, ki smo jo iskali, pa je smučarska tekačica Vesna Fabjan.
Tokrat o poslovni praksi portala mojeznanje.si. Več uporabnikov je preizkusilo njihovo 15-dnevno brezplačno preizkusno obdobje, ki so ga pozabili prekiniti. S tem so samodejno postali celoletni naročniki, kar jih je stalo skoraj 240 evrov. V podjetju pravijo, da so splošni pogoji jasni, uporabniki pa menijo, da gre za zavajajočo prakso spretnega skrivanja pogojev.
Julija lani so proti Marsu poletele kar tri misije – kitajska, ameriška in misija Združenih arabskih emiratov. Prva je rdeči planet na začetku februarja dosegla arabska sonda Marsovo upanje, le dan pozneje še kitajska, čez dober teden pa še ameriška odprava. Slednja je na površini rdečega planeta tudi uspešno odvrgla marsovski rover, ki je na Zemljo že poslal prve posnetke. Preostali dve uspešno krožita okoli Marsa in prav tako pošiljata prve podatke. Kaj si od marsovskih misij obetajo znanstveniki na Zemlji pa več v pogovoru z dr. Tomažem Zwittrom, profesorjem astronomije, astrofizike in kozmologije na Fakulteti za matematiko in fiziko.
Tri vprašanja, trije odgovori, en športnik, ki povezuje vse tri. Iskali in gostili smo Žana Koširja.
Na svetovnem prvenstvu v alpskem smučanju, ki se ta konec tedna končuje v Cortini d'Ampezzo, je zdravnik slovenske reprezentance dr. Matjaž Turel, sicer vodja bolnišničnega oddelka za pljučne bolezni Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani. Dr. Turel se je v zadnjem letu veliko ukvarjal z raziskovanjem značilnosti in posledic bolezni Covid-19 in pripravil tudi nekaj spletnih predavanj za širšo javnost na to temo. V pogovoru z Igorjem Tomincem je spregovoril o prvenstvu po zdravstveni plati, o posledicah bolezni za športnike in o perspektivah športnih prireditev v letošnjem letu, ki bo očitno še naprej precej zaznamovano s koronavirusom.
Epidemija in ukrepi proti njej so vplivali na številna področja našega življenja, tudi na naše prehranjevalne navade. Inštitut za nutricionistiko je po prvi raziskavi vpliva prvega vala ta teden objavil rezultate raziskave o vplivu drugega vala na naše prehranjevalne navade. Zaskrbljenost prebivalcev zaradi epidemije se je zmanjšala, kako pa je to vplivalo na naš odnos do hrane? Gorazd Rečnik je na Inštitut za nutricionistiko poklical doktorico Anito Kušar.
Tri vprašanja, trije odgovori, en športnik, ki povezuje vse tri. Iskali in gostili smo Filipa Flisarja.
Letošnji pust se je preselil na splet in tam je po 30. letih našel svoj prostor tudi Fašenk v Lotmerki. Turistično društvo Ljutomer, ki je vsa tri desetletja skrbelo za izvedbo pustnega rajanja na ljutomerskem Glavnem trgu, pa je tudi letos razpisalo nagrade za najlepšo otroško, najboljšo odraslo in najizvirnejšo skupinsko masko. Ker je nedeljska povorka odpadla, bo komisija pregledala in ocenila poslane fotografije, ki jih lahko maškare pošiljajo še do polnoči, najboljši bodo prejeli praktične nagrade. Vsi pa upajo, da bodo že prihodnje leto lahko zimo preganjali spet kar sredi Ljutomera.
V karnevalski prestolnici Slovenije, na Ptuju in okoliških vaseh, kurenti, koranti in druge tradicionalne pustne maske že vse od svečnice pridno preganjajo vse slabo in kličejo pomlad. Da gre za poslanstvo, ki se prenaša iz roda v rod in ga nosijo v srcu, pravijo koranti in tudi letos je kljub številnim prepovedim in omejitvam v Podravju v mestu in vaseh slišati kurentove zvonce, seveda ob upoštevanju priporočil in omejitev. Takšne kurentove obhode je Unesco leta 2017 prepoznal kot izjemno kulturno dediščino in jih uvrstil na svoj seznam.
Nekje piše, da Josipa Lisac ni kot drugi. Zapis se nadaljuje, da je ena izmed redkih umetnic med umetniki, ki je sposobna, da je v svoji kakovosti vsakič drugačna. Pri svojem občinstvu vsakič uspe izzvati močno radovednost. Vsestranska umetnica, ki bi jo mnogi označili za ekstravagantno, čeprav sama to zavrača, je ena izmed najbolj spoštovanih pevk na Hrvaškem. V svoji 54-letni karieri pa je nastopala že povsod po svetu. Tudi v Sloveniji je ni treba prav posebej predstavljati. Na svoj rojstni dan, 14. februarja, bo Josipa Lisac nastopala na virtualnem koncertu. Tako se ji bo na nek način uresničila želja o teleportaciji. Očitno je res vizionarka.
Ob koncu leta 2020 smo vas na Valu 202 prek družabnih omrežij pozivali, da nam v "ne ravno dobrem letu" vseeno poveste kako #dobrozgodbo. No, in tale zgodba je pravzaprav od takrat. Nastala je na Škofijski klasični gimnaziji v Ljubljani, čisto malo pa je (vsaj v njen začetek) vključen tudi Val 202.
Sektor koncertne dejavnosti je zaradi epidemija obstal med prvimi in kot kaže, bo začel med zadnjimi. Organizatorji, izvajalci in podizvajalci koncertne dejavnosti ne sedijo pri miru, predvsem si želijo delati in zaslužiti. Andrej Sevšek je predstavnik Združenja organizatorjev koncertov, ki je v zadnjih mesecih predvsem s predlogi in deloma rešitvami skušala najprej vzpostaviti dialog z odločevalci.
Emkej je v svoje priporočilo je združil tri predloge. Hip hop glasbenik, ustanovitelj Wudisban Records, član mariborskega kolektiva Tekochee Kru, bo 11. februarja izdal svoj novi samostojni album Veš kaj bi ti mogo.
Florian Lamblin je vodja mednarodnega razvoja kolesarske dirke po Franciji. Njegova vloga je predvsem tržna, saj razvija nova področja, na katerih bi dirka, ki prinese približno 150 milijonov evrov na leto, ustvarila še več prihodkov. Tukaj je za organizatorje konec koncev zanimiva tudi Slovenija zaradi močno povečanega zanimanja za dirko v zadnjih letih. Z gostom o trendih gledanosti, nadaljnjih smereh trženja in vplivu finančnega vložka na izbiro krajev na trasi.
Eno od pogostejših vprašanj, ki jih zasledimo v zadnjem času v povezavi z epidemijo covida-19 je, kje je letos gripa in druge viroze. Lani je bil vrhunec pojavljanja gripe prav konec januarja in v začetku februarja. Pojavljanje gripe in drugih akutnih okužb dihal spremljajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje in o tem, ali je letos virus influence navzoč ali ne, smo vprašali doktorico medicine Evo Grilc iz Centra za nalezljive bolezni NIJZ.
Kako poteka praktični pouk v šolskih programih Strokovnega izobraževalnega centra Ljubljana, kjer se izobražujejo in urijo prihodnji avtomehaniki, logistični in strojni tehniki, oblikovalci tekstilij, mehatroniki in tako naprej? Ali lahko dijaki pri delodajalcih opravljajo obvezno prakso? Ali bi lahko zagotovili varno okolje med prakso za dijake, čeprav se ukrepi še ne bodo sprostili za vse? O tem in še čem se je Aleš Smrekar pogovarjal z ravnateljico SIC Ljubljana Fani Al Mansour.
Kaj mora skladba vsebovati, da postane bondovska? Katere so se najbolj vtisnile v kolektivni spomin? In katere bi morale postati zaščitni znak slovite franšize, pa jim to ni uspelo?
Venancio Lopez je nekdanji dolgoletni selektor španske izbrane vrste v dvoranskem nogometu, s svojimi nogometaši je bil evropski in svetovni prvak. Nasledniku je mesto prepustil po porazu v finalu zadnjega evropskega prvenstva v ljubljanskih Stožicah pred tremi leti, ko je prvak postala Portugalska. Lopez je danes direktor vseh španskih futsal selekcij in tudi gostitelj tokratnega gostovanja Slovenije v Madridu. Celotno dogajanje poteka znotraj mehurčka v nacionalnem nogometnem centru Ciudad del Fútbol de Las Rozas v mestu nogometa severno od Madrida. Lahko bi mu rekli špansko Brdo pri Kranju, a na precej večji površini, z več igrišči, dvoranami in drugimi objekti, tudi s hotelom, ki v času koronakrize predstavlja mehurček za reprezentance, sodnike in druge uradne osebe, ki se srečujejo na igrišču.
Zložljive smuči za lažje osvajanje zahtevnih terenov in preprostejše potovanje bodo kmalu na voljo tudi rekreativnim smučarjem. Elanova prebojna inovacija je menda najbolj pozornost vzbujajoča v 75-letni zgodovini podjetja. Koliko znanja, prilagajanja in stranpoti je bilo potrebnih zanjo? Odgovarjata sogovornika Leon Korošec, direktor zimske divizije, in Vinko Avguštin, vodja razvoja.
Konec lanskega leta je zaživela nova aplikacija KamBi, ki bo mladim pomagala pri izbiri študija in poklica. Aplikacija, ki je nastala v okviru iniciative Inženirke in inženirji bomo!, namenjena pa je predstavitvi inženirskih poklicev in vpogledu vanje. Mladi bodo preverili ujemanje svojih kompetenc s posameznimi profili, spoznali bodo poklice iz prakse, ki jih inženirji in inženirke predstavijo tudi skozi video zgodbe. Idejno zasnovo aplikacije, njen razvoj in pomen aplikacije za promocijo inženirskih poklicev je pojasnila Teja Primožič, študentka Fakultete za računalništvo in informatiko UL, bodoča inženirka in projektna vodja razvoja aplikacije.
Neveljaven email naslov