Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Janja Viher priporoča knjigo Ekonomija dobrega in zla
Janja Viher, direktorica Zavoda za turizem Maribor – Pohorje pravi, da knjiga Tomáša Sedláčka, češkega ekonomista in univerzitetnega predavatelja, ki je bil že v mladih letih svetovalec Vaclava Havla in velja za enega najbolj prodornih mladih ekonomistov na svetu, tudi njej kot ekonomistki zelo spreminja pogled na stroko, a tudi na družbo kot celoto.
“Skozi knjigo spoznavam, da je tudi ekonomija lahko velika zabava, velika čutnost do sočloveka in za razmislek o tem, kaj je prav in kaj ni. Menim, da smo na prelomnici, ko je treba ekonomijo uzreti tudi skozi oči kulture, preteklosti, razvoja človeštva in najti nove izzive za prihodnost, tudi lastno. Knjiga daje izhodišča za pogled, da ekonomija ni neka robustna stvar, ki ji je mar le za finance in za gmotno razumevanje človeštva, pač pa veliko več. In prav to spoznanje dandanes manjka glavnini človeštva.”
Janja Viher priporoča knjigo Ekonomija dobrega in zla
Janja Viher, direktorica Zavoda za turizem Maribor – Pohorje pravi, da knjiga Tomáša Sedláčka, češkega ekonomista in univerzitetnega predavatelja, ki je bil že v mladih letih svetovalec Vaclava Havla in velja za enega najbolj prodornih mladih ekonomistov na svetu, tudi njej kot ekonomistki zelo spreminja pogled na stroko, a tudi na družbo kot celoto.
“Skozi knjigo spoznavam, da je tudi ekonomija lahko velika zabava, velika čutnost do sočloveka in za razmislek o tem, kaj je prav in kaj ni. Menim, da smo na prelomnici, ko je treba ekonomijo uzreti tudi skozi oči kulture, preteklosti, razvoja človeštva in najti nove izzive za prihodnost, tudi lastno. Knjiga daje izhodišča za pogled, da ekonomija ni neka robustna stvar, ki ji je mar le za finance in za gmotno razumevanje človeštva, pač pa veliko več. In prav to spoznanje dandanes manjka glavnini človeštva.”
Ne zgodi se pogosto, da bi se imena slovenskih znanstvenikov zasvetila v kateri izmed prestižnih revij družine Nature, a pred približno mesecem dni se je.
O največji nagradi, ki so jo slovenski arhitekti kadarkoli doslej dosegli v svetu.
Škandal pri umetnostnem drsanju, ki ga je s prve roke spremljala Slovenka, Tjaša Andree Prosenc.
V Vancouvru je eden od letošnjih slovenskih upov za olimpijsko medaljo nastopal še za drugo državo, svojo domovino. Govorimo seveda o Jakovu Faku, ki pa je bil že pred prejšnjimi igrami na nek način član slovenske reprezentance. Z njo je ves čas treniral in bil deležen polne podpore tudi ob tem, ko je v šprintu Klemenu Bauerju odnesel bronasto medaljo.
Jazz glasbenik Igor Matković o svojem ustvarjanju in pomanjkanju institucionalne ureditve področja organizacije in promocije glasbenikov
Norvežan je na treh nastopih v Albertvillu, Lillehammerju in Naganu zbral 12 medalj, od tega osem zlatih.
S 15 zmagami v svetovnem pokalu in dvema kristalnima globusoma še vedno najboljši slovenski skakalec vseh časov. V letih 1997 in 1998 je bil v šampionski formi, a v Naganu ni prišel do olimpijskega odličja. Na svoj, oziroma bolje rečeno moštveni olimpijski trenutek je moral počakati še štiri leta in se po kriznih sezonah z reprezentanti v Salt Lake Cityu veselil brona.
Legendarni Bojan Križaj je bil najbližje olimpijski medalji v Lake Placidu leta 1980. V veleslalomu je medaljo zgrešil za dve stotinki, v slalomu pa je v čudnih okoliščinah odstopil.
Slovenski smučarski tekači imajo dolgo zgodovino nastopanja na zimskih olimpijskih igrah. Najbolj pa izstopa seveda bronasta medalja Petre Majdič v Vancouvru leta 2009, ki je imela skoraj tragično predigro ...
Neveljaven email naslov