Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na tokratni dobrodelni dražbi Vala 202 duet 2Cellos projektu Botrstvo v Sloveniji podarja dva loka za violončelo, s katerima sta Luka in Stjepan preigrala številne skladbe in na katera sta, kot pravita, zelo navezana. Celoten izkupiček dražbe bo brez odbitkov namenjen spodbujanju glasbenih talentov otrok iz projekta Botrstvo.
Hvala v imenu otrok iz projekta Botrstvo. Loka 2CELLOS smo prodali za 12.000 evrov. Hvala vsem!
Na tokratni dobrodelni dražbi Vala 202 sta 2Cellos projektu Botrstvo v Sloveniji podarila dva loka za violončelo, s katerima sta Luka in Stjepan preigrala številne skladbe in na katera sta, kot pravita, zelo navezana. Celoten izkupiček dražbe (12.000 evrov) bo brez odbitkov namenjen spodbujanju glasbenih talentov otrok iz projekta Botrstvo.
“Loka sta bila na vseh turnejah. Žima je bila že neštetokrat zamenjana, za seboj imata res neverjetno kilometrino in sta nama odlično služila. Za naju sta nepogrešljiv pripomoček, zelo trpita, ko igrava tako energično in intenzivno, zato se bosta zdaj končno odpočila od naju in od koncertov.”
Luka Šulić in Stjepan Hauser oz. 2Cellos sta projektu Botrstvo loka predala ob že razprodanih koncertih v ljubljanskih Stožicah minuli konec tedna, na katerih sta nastopila s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija.
Številni ljudje in donatorji so med šolanjem pomagali tudi Luki in Stjepanu, saj je glasbeno izobraževanje še tako nadarjenih zelo drago. Luka Šulić: “Najini starši so se marsičemu odrekli prav zaradi najinega šolanja, instrumentov, seminarjev, povsod so naju vozili na učne ure, prevozili so več tisoč kilometrov. Na neki način so se zato odrekli tudi svojim sanjam. Ne prihajava iz premožnih družin, med šolanjem so nama pomagali posamezniki, prejemala sva štipendijo, denarno pomoč sva dobila tudi pri nakupu instrumentov … in vsem tem ljudem sva neizmerno hvaležna! Taka podpora je nujno, nujno potrebna za vsakega mladega glasbenika, brez tega ne gre!”
POTEK DRAŽBE:
Anonimno, 2.000 evrov, 5. april ob 9.00
ZAČETEK DRAŽBE V ETRU:
Stane, 7000 evrov
Ta prva, 7100 evrov
2brata, 7200 evrov
Ta prva, 7300 evrov
Stane, 7500 evrov
Ta prva, 8000 evrov
Stane, 8300 evrov
Ta prva, 8500 evrov
Stane, 9000 evrov
Ta prva, 9100 evrov
Stane, 9300 evrov
Ta prva, 9400 evrov
Stane, 9700 evrov
Ta prva, 9800 evrov
Stane, 10.300 evrov
2brata, 10.400 evrov
Stane, 10.700 evrov
2brata, 10.800 evrov
Stane, 11.100 evrov
2brata, 11.200 evrov
Stane, 11.500 evrov
2brata, 11.600 evrov
Stane, 11.900 evrov
2brata, 12.000 evrov
Na tokratni dobrodelni dražbi Vala 202 duet 2Cellos projektu Botrstvo v Sloveniji podarja dva loka za violončelo, s katerima sta Luka in Stjepan preigrala številne skladbe in na katera sta, kot pravita, zelo navezana. Celoten izkupiček dražbe bo brez odbitkov namenjen spodbujanju glasbenih talentov otrok iz projekta Botrstvo.
Hvala v imenu otrok iz projekta Botrstvo. Loka 2CELLOS smo prodali za 12.000 evrov. Hvala vsem!
Na tokratni dobrodelni dražbi Vala 202 sta 2Cellos projektu Botrstvo v Sloveniji podarila dva loka za violončelo, s katerima sta Luka in Stjepan preigrala številne skladbe in na katera sta, kot pravita, zelo navezana. Celoten izkupiček dražbe (12.000 evrov) bo brez odbitkov namenjen spodbujanju glasbenih talentov otrok iz projekta Botrstvo.
“Loka sta bila na vseh turnejah. Žima je bila že neštetokrat zamenjana, za seboj imata res neverjetno kilometrino in sta nama odlično služila. Za naju sta nepogrešljiv pripomoček, zelo trpita, ko igrava tako energično in intenzivno, zato se bosta zdaj končno odpočila od naju in od koncertov.”
Luka Šulić in Stjepan Hauser oz. 2Cellos sta projektu Botrstvo loka predala ob že razprodanih koncertih v ljubljanskih Stožicah minuli konec tedna, na katerih sta nastopila s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija.
Številni ljudje in donatorji so med šolanjem pomagali tudi Luki in Stjepanu, saj je glasbeno izobraževanje še tako nadarjenih zelo drago. Luka Šulić: “Najini starši so se marsičemu odrekli prav zaradi najinega šolanja, instrumentov, seminarjev, povsod so naju vozili na učne ure, prevozili so več tisoč kilometrov. Na neki način so se zato odrekli tudi svojim sanjam. Ne prihajava iz premožnih družin, med šolanjem so nama pomagali posamezniki, prejemala sva štipendijo, denarno pomoč sva dobila tudi pri nakupu instrumentov … in vsem tem ljudem sva neizmerno hvaležna! Taka podpora je nujno, nujno potrebna za vsakega mladega glasbenika, brez tega ne gre!”
POTEK DRAŽBE:
Anonimno, 2.000 evrov, 5. april ob 9.00
ZAČETEK DRAŽBE V ETRU:
Stane, 7000 evrov
Ta prva, 7100 evrov
2brata, 7200 evrov
Ta prva, 7300 evrov
Stane, 7500 evrov
Ta prva, 8000 evrov
Stane, 8300 evrov
Ta prva, 8500 evrov
Stane, 9000 evrov
Ta prva, 9100 evrov
Stane, 9300 evrov
Ta prva, 9400 evrov
Stane, 9700 evrov
Ta prva, 9800 evrov
Stane, 10.300 evrov
2brata, 10.400 evrov
Stane, 10.700 evrov
2brata, 10.800 evrov
Stane, 11.100 evrov
2brata, 11.200 evrov
Stane, 11.500 evrov
2brata, 11.600 evrov
Stane, 11.900 evrov
2brata, 12.000 evrov
Tomaž Konrad je pomočnik direktorja pri Evropskem združenju za teritorialno sodelovanje Gorica, Nova Gorica in Šempeter-Vrtojba (EZTS). Ponosen je na pilotno možnost, da občani v slovenskih občinah izvedejo 21 storitev v sosednji italijanski občini in obratno. Na ta način se kaže povezovanje, ki je tu nujno. Pripravljajo še ostale socialne projekte, kot sta brv čez Sočo in kolesarska pot. V prihodnosti vidijo tudi možnost tega, da se zdravstvene storitve ne podvajajo med Novo Gorico in Gorico, ampak se naredi komplementaren projekt.
Novogoričan Gregor Božič je raziskovalec starih sadnih sort in filmski režiser. Njegov celovečerec Zgodbe iz kostanjevih gozdov je bil slovenski kandidat za oskarja za tujejezični film. Trenutno svojo zgodbo starih sadežev nadaljuje kot rezident štipendist na francoskem inštitutu moderne umetnosti v Lillu. Za Evropsko prestolnico obeh Goric je pripravil virtualni zemljevid Atlas pozabljenih sadovnjakov. Z njim se je srečala Nina Zagoričnik.
Odpravili smo se tudi med dišeče vrtnice v center mesta. Te v centru mesta zacvetijo prav zdaj, v drugi polovici maja, občudujemo pa jih lahko vse tja do novembra. V svoji trgovini, kjer ponujajo številne izdelke z vonjem in okusom po vrtnicah, nas je sprejela Katja Kogej, predsednica Goriškega društva ljubiteljev vrtnic.
V duhu Evropske prestolnice kulture 2025 debatiramo o programu in prostorskih spremembah Nove Gorice. Kakšno dediščino nam bo zapustila? Razmišljamo pa tudi o meji in o Epicentru EPIK. Gostje in gost oddaje: Neda Rusjan Bric, umetniška vodja, Vesna Humar, koodinatorka, dr. Kaja Širok, zgodovinarka, in Simon Mokorel, svetovalec župana za evropske in nacionalne projekte.
Nina Zgoričnik v družbi arhitektov Tomaža Vuge, rojenega Solkanca, ki je spremljal rojstvo Nove Gorice, in Novogoričana Mihe Rijavca, odkriva zgodovinski razvoj mesta, nove možnosti razvoja in vizijo mladih ustvarjalcev.
Danes vam bomo iz različnih zornih kotov predstavili Novo Gorico. Mnogih, ki jih bo zdajle omenila tudi izkušena turistična vodnica Evelin Bizjak, ki nas pelje na tri in pol minutni sprehod po mestu, tako kot pelje turistične skupine.
Igorja Saksido odrasli poznajo kot literarnega zgodovinarja, mladi pa ga prej prepoznajo v vlogi predavatelja, ki snov rad kdaj pa kdaj poda v verzih ali zarepa v šolskem učnem načrtu predvidoma pesem. No, marsikdo pa ne ve, da njegove korenine segajo tudi v goriške konce. Zato smo tudi njega vprašali, kako gleda na svoje mesto danes.
Nova Gorica je v mladih letih dom predstavljala tudi Ervinu Hladniku Milharčiču, priznanemu novinarju, ki trenutno slovi kot izjemen pisec reportaž za časopisno hišo Dnevnik. V svoji bogati novinarski karieri je poročal s številnih vojnih območij na Bližnjem vzhodu, nekaj časa pa je kot novinar deloval v Kairu in nato v Jeruzalemu. Hkrati je eden tistih, ki je lepote Nove Gorice prepoznal šele, ko je obmejno mesto zapustil.
Razmišljanje o svojem rojstnem mestu je z nami delila tudi Mojca Širok, dolgoletna novinarka informativnega programa Radiotelevizije Slovenija. Kar 13 let se je javljala kot dopisnica iz Vatikana in Italije, trenutno pa je že drugo leto dopisnica iz Bruslja. Kljub dolgim letom, ki jih je preživela zdoma, se zelo rada spominja kraja, kjer je odraščala. Nova Gorica je njeno mesto.
Z velikim mitingom so 13. junija 1948 vzidali temeljni kamen za prvi nov objekt v Novi Gorici, štirinadstropni stanovanjski blok nasproti današnjega doma upokojencev. Postopoma so jih na današnji Kidričevi, Trubarjevi in Rutarjevi zgradili deset, že desetletja pa so med Novogoričani znani kot - ruski bloki. In v enem od njih je živel tudi Iztok Mlakar.
Tako se svoje mladosti spominja Igor Vidmar, skorajda vedno v črno oblečen novinar, glasbeni promotor, menedžer, producent, politični aktivist in komentator.
Predstavljajte si mobilno mini pivovarno, ki lahko pripomore k trajnostnemu razvoju gospodarjenja tako, da pot med varilcem piva in njegovim odjemalcem skrajša na približno dva metra. Takšen sistem so razvili v družinskem podjetju Šrkrlj d. o. o. Gosti pogovora so direktor družinskega podjetja Marko Škrlj, dr. Marko Likon, kemijski tehnolog in razvojni inženir v podjetju ter vodja prodaje Uroš Zorn. O procesu superkritične ekstrakcije, trendih izvoza v tujino in dobi, ki jo boste morali počakati, da boste iz svojega pivskega sodčka lahko poskusili hmeljsko stvaritev.
Člani skupine Maneskin so tisti rokerji, ki so s 65. tekmovanja za pesem Evrovizije domov odšli z zmago. Stari so od 18 do 22 let, svojo samozavest pripisujejo igranju na ulicah Rima, kjer so začeli svojo glasbeno pot.
O novih načinih promoviranja tekmovalnih skladb, o vlogerjih in o tem, kako delujejo stavnice, govori Klavdija Kopina, poznavalka zakulisja Eme in Evrovizije, sicer pa vodja programskih projektov na našem Multimedijskem centru, ki vstop države na stavnico primerja z vstopom nove kriptovalute na trg.
Anja Bukudur in Ivan Mangani sta slovensko-italijanski par, ki je po večletnih preučevanjih pogojev uresničil drzno idejo in v Posočju začel gojiti prvi pravi slovenski žafran pod blagovno znamko žafran Tolmin. Za razliko od spomladanskega žafrana pravi žafran cveti oktobra, ko ročno poberejo in očistijo nitke te najdražje in ene najstarejših začimb na svetu.
Nasilje v Izraelu in Palestini se nadaljuje, diplomati in mednarodna skupnost pozivajo obe strani k prekinitvi ognja, v ozadju in pogosto spregledana pa ostajajo življenja Palestincev na Zahodnem bregu in v Gazi. Z Ano Tasič, ki je kot prostovoljka delovala v palestinskih begunskih taboriščih, se pogovarjamo o žrtvah enega najdlje trajajočih konfliktov, o njenem pogledu na poročanje zahodnih medijev in odzivih na spopade v zadnjih tednih.
Matej Vranič je poklicni fotograf in filmar, ki najbolj uživa, ko dela fotografske ali video zgodbe, povezane z živalmi, za kar je leta 2017 dobil tudi naziv najboljši naravoslovni fotograf. Njegovi protagonisti samostojnih reportaž za slovensko izdajo revije National Geographic so bile slovenske žabe, divje živali v mestu in različne ptice. Prav o pticah Šaleške doline je 2018 posnel svoj prvi dokumentarni film Ptice jezer, njihova vrnitev. Jeseni pa bo premiero doživel njegov drugi naravoslovni dokumentarni film Divja Slovenija o manj pogosto izpostavljenih vrstah sesalcev, ptic, plazilcev, rib, dvoživk, žuželk in rastlin. Danes je premiero doživel napovednik za film, na Facebok strani Divja Slovenija in Živim z NATURO 2000 pa je na voljo tudi posnetek današnjega pogovora s celotno filmsko ekipo.
Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami v sodelovanju z mrežo SCORE, ki so se ji leta 2017 pridružili tudi raziskovalci z Odseka za znanosti o okolju Instituta Jožef Stefan, je danes objavil rezultate mednarodne raziskave o uporabi prepovedanih drog za leto 2020. Uporabo teh v ciljni populaciji ocenjujejo s pristopom, ki se imenuje epidemiologija odpadnih vod. Ta temelji na kemijski analizi odpadne vode na vsebnost posameznih drog ali njihovih izločenih proizvodov presnove. Več nam je povedala prof. dr. Ester Heath z odseka za znanosti o okolju na Institutu Jožef Stefan.
Neveljaven email naslov