Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Maja Keuc, ki je v glasbeni industriji že nekaj časa uveljavljena z umetniškim imenom Amaya, je pred leti odpotovala na študij v Rotterdam, ga končala z odliko v Stockholmu ter izdala mednarodni EP, ki ga je pred kratkim predstavila tudi v Sloveniji: “Svoj obisk v Sloveniji vedno povežem z nastopi, ki jih potem združim s tem, da obiščem še družino in prijatelje.” Pred kratkim je izdala težko pričakovani EP z naslovom Fairytails, na katerem je šest pesmi soula, R'n'B-ja, popa in hiphopa, ki ga je ustvarila s producentom Orphéom Noahom: "Gre za odštekan izdelek, ki sva ga neobremenjeno s končnim rezultatom naredila z mero resnosti in humorja."
Maja Keuc ali Amaya je pred leti odpotovala na študij v Rotterdam, ga končala z odliko v Stockholmu ter izdala mednarodni EP
Maja Keuc, ki je v glasbeni industriji že nekaj časa uveljavljena z umetniškim imenom Amaya, je pred leti odpotovala na študij v Rotterdam, ga končala z odliko v Stockholmu ter izdala mednarodni EP, ki ga je pred kratkim predstavila tudi v Sloveniji: “Svoj obisk v Sloveniji vedno povežem z nastopi, ki jih potem združim s tem, da obiščem še družino in prijatelje.”
“Ko sem prišla v Stockholm, sem morala veliko predelati. Postavila sem si cilje, ki jih je bilo nemogoče doseči, in trpela sama s sabo. Spraševala sem se, ali sem resnično dovolj dobra, imela sem slovenski kompleks majhnosti. Po dveh, treh letih pa sem si rekla, da je dovolj. Če sem tukaj, sem že dovolj dobra, da lahko mirno ustvarjam.”
Pred kratkim je izdala težko pričakovani EP z naslovom Fairytails, na katerem je šest pesmi soula, R’n’B-ja, popa in hiphopa, ki ga je ustvarila s producentom Orphéom Noahom: “Gre za odštekan izdelek, ki sva ga neobremenjeno s končnim rezultatom naredila z mero resnosti in humorja.”
“Bolj kot se skušam tlačiti v neko škatlo, bolj se mi vesolje upira.”
Maja, ki smo jo prvič spoznali v šovu Slovenija ima talent, zatem pa se je njena kariera na domačih tleh strmo vzpenjala, se je odločila za študij v tujini: “Ko se je tukaj vse skupaj začelo, sem imela ravno maturo. Učila sem na očeh javnosti, po treh letih pa sem si želela, da bi se drugače razvijala.”
“Študij v tujini sem si plačevala sama z nastopi in delom v glasbi. Dobila pa sem tudi štipendijo Ministrstva za kulturo, kar mi je seveda pomagalo.”
Pravi, da je življenje v Stockholmu bolj umirjeno kot pri nas: “So večji individualisti in so bolj zadržani kot mi. Pogrešam malce slovenske srčnosti, topline. Hecno je tudi, da mi veliko več jemo.”
Veliko piše tudi za azijski trg: “Njihova industrija je popolnoma drugačna od katere koli druge. Že majhne punčke in fantke pripravljajo na zvezdništvo. Njihovi urniki so neverjetni: šoli sledijo plesne, klavirske in pevske vaje, nato pa morajo še v studio. Spijo po tri ure in tako pet, šest let zapored.”
Na svetovni glasbeni trg veliko novincev skuša med drugim prodreti s priredbami svetovno znanih pesmi, ki jih objavijo na Youtubu. Tam lahko najdemo tudi novejši Amayini priredbi švedske izvajalke popa Loreen in raperja Draka.
“Glasbena industrija se je tako spremenila, velike založbe iščejo že izdelan produkt. Pomembni so streami, ogledi, sledilci, gledamo samo še številke, kar je grozno. Sem srčen človek, ki ne gre skupaj s številkami. Meni je pomembno, da delam, kar mi je všeč, in da sem srečna, če je to na veliki bazi ali pa ne, pa nimam vpliva. To se zgodi ali pa se ne. Tega ne moreš doseči na silo.”
Za zdaj ostaja na Švedskem. Tam se bo podala na manjšo turnejo, hkrati pa pravi, da se mora malce usesti in razmisliti o svojih nadaljnjih korakih. Švedska je tretji največji izvoznik glasbe na svetu, ki se lahko pohvali s svetovno uspešnimi producenti in glasbenimi izvajalci. Tudi zato je prodor na trg vse prej kot lahek: “Iščejo nekaj, kar še ni bilo slišano. To, da imaš glas, da imaš talent, je le 20 odstotkov. Prave ljudi moraš imeti ob sebi, pravi komad, je kot loterija, vse se mora urediti, potem pa se lahko vse zelo hitro razvije.”
“Ko se najdeta dve glasbeni duši, je enostavno in težko. Umetnost je drug drugega držati v ravnovesju in uskladiti urnike. Veliko se pogovarjava in si želiva najboljše.” – Maja o svojem zaročencu Jonahu, članu nekdanje priljubljene švedske skupine Dirty Loops
Singel Chase me govori o tem, da se ji je življenje na Švedskem postavilo na glavo.
“Ni bilo enostavno, bila sem novinka, morala sem se dokazovati, kar mi ni bilo v navadi, saj se mi je v Sloveniji vse kar zgodilo. Ko se ti vse zgodi čez noč, ne veš, kaj pomeni delati od začetka in trdno. Tako je ta skladba nastala čisto naravno.”
Maja Keuc, ki je v glasbeni industriji že nekaj časa uveljavljena z umetniškim imenom Amaya, je pred leti odpotovala na študij v Rotterdam, ga končala z odliko v Stockholmu ter izdala mednarodni EP, ki ga je pred kratkim predstavila tudi v Sloveniji: “Svoj obisk v Sloveniji vedno povežem z nastopi, ki jih potem združim s tem, da obiščem še družino in prijatelje.” Pred kratkim je izdala težko pričakovani EP z naslovom Fairytails, na katerem je šest pesmi soula, R'n'B-ja, popa in hiphopa, ki ga je ustvarila s producentom Orphéom Noahom: "Gre za odštekan izdelek, ki sva ga neobremenjeno s končnim rezultatom naredila z mero resnosti in humorja."
Maja Keuc ali Amaya je pred leti odpotovala na študij v Rotterdam, ga končala z odliko v Stockholmu ter izdala mednarodni EP
Maja Keuc, ki je v glasbeni industriji že nekaj časa uveljavljena z umetniškim imenom Amaya, je pred leti odpotovala na študij v Rotterdam, ga končala z odliko v Stockholmu ter izdala mednarodni EP, ki ga je pred kratkim predstavila tudi v Sloveniji: “Svoj obisk v Sloveniji vedno povežem z nastopi, ki jih potem združim s tem, da obiščem še družino in prijatelje.”
“Ko sem prišla v Stockholm, sem morala veliko predelati. Postavila sem si cilje, ki jih je bilo nemogoče doseči, in trpela sama s sabo. Spraševala sem se, ali sem resnično dovolj dobra, imela sem slovenski kompleks majhnosti. Po dveh, treh letih pa sem si rekla, da je dovolj. Če sem tukaj, sem že dovolj dobra, da lahko mirno ustvarjam.”
Pred kratkim je izdala težko pričakovani EP z naslovom Fairytails, na katerem je šest pesmi soula, R’n’B-ja, popa in hiphopa, ki ga je ustvarila s producentom Orphéom Noahom: “Gre za odštekan izdelek, ki sva ga neobremenjeno s končnim rezultatom naredila z mero resnosti in humorja.”
“Bolj kot se skušam tlačiti v neko škatlo, bolj se mi vesolje upira.”
Maja, ki smo jo prvič spoznali v šovu Slovenija ima talent, zatem pa se je njena kariera na domačih tleh strmo vzpenjala, se je odločila za študij v tujini: “Ko se je tukaj vse skupaj začelo, sem imela ravno maturo. Učila sem na očeh javnosti, po treh letih pa sem si želela, da bi se drugače razvijala.”
“Študij v tujini sem si plačevala sama z nastopi in delom v glasbi. Dobila pa sem tudi štipendijo Ministrstva za kulturo, kar mi je seveda pomagalo.”
Pravi, da je življenje v Stockholmu bolj umirjeno kot pri nas: “So večji individualisti in so bolj zadržani kot mi. Pogrešam malce slovenske srčnosti, topline. Hecno je tudi, da mi veliko več jemo.”
Veliko piše tudi za azijski trg: “Njihova industrija je popolnoma drugačna od katere koli druge. Že majhne punčke in fantke pripravljajo na zvezdništvo. Njihovi urniki so neverjetni: šoli sledijo plesne, klavirske in pevske vaje, nato pa morajo še v studio. Spijo po tri ure in tako pet, šest let zapored.”
Na svetovni glasbeni trg veliko novincev skuša med drugim prodreti s priredbami svetovno znanih pesmi, ki jih objavijo na Youtubu. Tam lahko najdemo tudi novejši Amayini priredbi švedske izvajalke popa Loreen in raperja Draka.
“Glasbena industrija se je tako spremenila, velike založbe iščejo že izdelan produkt. Pomembni so streami, ogledi, sledilci, gledamo samo še številke, kar je grozno. Sem srčen človek, ki ne gre skupaj s številkami. Meni je pomembno, da delam, kar mi je všeč, in da sem srečna, če je to na veliki bazi ali pa ne, pa nimam vpliva. To se zgodi ali pa se ne. Tega ne moreš doseči na silo.”
Za zdaj ostaja na Švedskem. Tam se bo podala na manjšo turnejo, hkrati pa pravi, da se mora malce usesti in razmisliti o svojih nadaljnjih korakih. Švedska je tretji največji izvoznik glasbe na svetu, ki se lahko pohvali s svetovno uspešnimi producenti in glasbenimi izvajalci. Tudi zato je prodor na trg vse prej kot lahek: “Iščejo nekaj, kar še ni bilo slišano. To, da imaš glas, da imaš talent, je le 20 odstotkov. Prave ljudi moraš imeti ob sebi, pravi komad, je kot loterija, vse se mora urediti, potem pa se lahko vse zelo hitro razvije.”
“Ko se najdeta dve glasbeni duši, je enostavno in težko. Umetnost je drug drugega držati v ravnovesju in uskladiti urnike. Veliko se pogovarjava in si želiva najboljše.” – Maja o svojem zaročencu Jonahu, članu nekdanje priljubljene švedske skupine Dirty Loops
Singel Chase me govori o tem, da se ji je življenje na Švedskem postavilo na glavo.
“Ni bilo enostavno, bila sem novinka, morala sem se dokazovati, kar mi ni bilo v navadi, saj se mi je v Sloveniji vse kar zgodilo. Ko se ti vse zgodi čez noč, ne veš, kaj pomeni delati od začetka in trdno. Tako je ta skladba nastala čisto naravno.”
Zdaj že nekdanji dopisnik časnika Delo s Primorske Boris Šuligoj po 40 letih še vedno redno prihaja v koprsko redakcijo, kljub temu da tam že sedi njegova naslednica. Po 40 letih rednega pisanja se mu je težko kar tako odpovedati. V teh letih je postal eden izmed osrednjih novinarskih poznavalcev primorskega področja, kar je prepletal tako z zunanjepolitičnimi temami kot kulturnimi. Kako po toliko letih vidi Primorsko, Slovenijo, Evropo in svet?
Odrasli s kajenjem v avtomobilu mladim niso le slab zgled, temveč škodujejo tudi njihovemu zdravju, saj ko je posameznik izpostavljen tobačnemu dimu drugih, vdihava iste škodljive snovi kot kadilec.
V mestnem albumu se kot velika družina nabirajo Slovenjegradčanke in Slovenjegradčani. Okoli 400 jih je doslej fotografirala domačinka Katja Goljat, ki je sinoči zaključila z zadnjim fotografiranjem v improviziranem studiu na naslovu Glavni trg 24. Tako so v albumu, kamor po vsakem fotografiranju nalepi nastale portrete, že več županov, župnik, mestni posebneži in povsem običajni meščani, učiteljice joge in petja, gospodinje, odvetniki, novinarke in novinarji, skratka, različni prebivalci, ki tvorijo mesto.
Jutri se na otoku Lido zaključuje 76. Beneški filmski festival. Mostra 2019 je v desetih dneh na svoj filmski zemljevid razgrnila več kot 100 filmskih novitet vseh filmskih žanrov. V glavnem tekmovalnem programu smo lahko videli kar nekaj mojstrskih presežkov.
Pomembnejši del odraščanja so odločitve za prihodnost. Z njimi se soočamo že kot otroci, od najstniških let do odraslosti pa se njihovo število le še povečuje. Odločitve so lahko zelo težavne in marsikdo bi si upal priznati, da je med odraščanjem zaradi njih nemalokrat doživel stres. Dodatno breme na pleča svojih otrok pa pogosto prispevajo kar starši sami, ki jim odrejajo dodatne dejavnosti in pritiskajo nanje, da bi zadovoljili svoja pričakovanja glede idealnega otroka.
O tem, ali se za odstranjevanjem prikazovanja števila všečkov res skriva skrb za duševno zdravje uporabnikov ali razlogi tičijo kje drugje, odgovarjata dr. Jernej Amon Prodnik in Maša Butara.
Andrej je izbrskal priredbe uspešnic z letnico 2019, ki ne povzročajo bolečine v ušesih in kolkih.
Pogovor s Svetlano Zakharovo, eno izmed najbolj prepoznavnih obrazov ruskega in svetovnega baleta.
Da ne bodo v središču pozornosti samo fantje in nogometni klub Mura, ki sicer slovi po zvestih navijačih, sta se na Valu 202 iz terenskega studia v Murski Soboti oglasili nogometašici Tjaša in Sara.
Daniel Sukič, ki se je sicer rodil v Kanadi, se je priselil na Goričko in pravi, da je pravi Prekmurec. Kuhar po poklicu, z nabrušenim jezikom in občutkom za prebujanje okušalnih brbončic.
Končal je eno najboljših kanadskih univerz na področju inovacij, dobro leto živel v Los Angelesu, šest mesecev tudi v Ljubljani. Zakaj je izbral ravno Mursko Soboto?
Dobri ljudje, odlična hrana, neskončna ravnica. Prekmurje ob 100 obletnici priključitve matičnemu narodu izpostavljamo tudi na Valu 202.
Komik, voditelj, predvsem pa kulinarični mojster Boštjan Napotnik - Napo za poletni sprehod po gozdu svetuje poslušanje podcasta z vprašanji in odgovori za kulinarične zagate Milk Street.
Po krščanskem izročilu pohlep velja za enega izmed sedmih smrtnih grehov. Če so se ga davno nekoč ljudje sramovali, pa naj bi že nekaj časa veljal tudi kot vrlina in predvsem pot k uspehu. O tem, kako močno je pohlep zarezan v današnjo družbo in na kakšen način vpliva nanjo, razmišljajo duhovnik Branko Cestnik, pisatelj Miha Mazzini, gledališka režiserka Ivana Djilas in pesnik Ahmed Burić. Z njimi se je pogovarjal Gašper Andrinek.
20. maja je ves svet poročal o trgovinski vojni med ZDA in Kitajsko. Huawei naj bi ostal brez dostopa do posodobitev Googlovega operacijskega sistema Android. Kmalu potem so ZDA dogovor o prepovedi poslovanja s Huaweiem preložili za 90 dni, pred tednom pa so ga znova podaljšali za 90 dni. Kaj se bo zgodilo novembra letos, si ne upa napovedati nihče, je pa jasno, da trgovinska vojna v ospredje postavlja tudi usodo naših digitalnih življenj, ki so močno povezana s tujimi podjetji.
Alex Cvetkov je mlad režiser, nekdanji didžej in kaskader. To je logično, saj prihaja iz kaskaderske družine, njegov oče Rok Cvetkov ga je navdušil za vse vrste vragolij: “Je moj tata in tata je moj idol – če se bo on vrgel, se bo tudi sin.” Alex Cvetkov je zaradi svojega izzivanja usode pristal celo v Guinnessovi knjigi rekordov – pri šestih letih je s kolesom preskočili enajst ljudi; zaradi padcev, nevarnosti in tudi skrbi matere je opustil ta nevaren šport in se vrgel v filmsko industrijo. Da bi tam ostal. “Zadnji skok z motorjem, ki sem ga izvedel, je preskok dveh vlakov. Takrat se je oče ustrašil, da o mami sploh ne govorim. Oče me je potegnil stran od športa, nvem, ali obžalujem umik ali ne, sem pa imel najlepše otroštvo, polno adrenalina.” Pred kratkim je Alex Cvetkov predstavil svoj prvi kratki film Scout, ki govori o naši obsedenosti z družabnimi omrežji, prihodnje leto načrtuje snemanje svojega prvega celovečerca. “Sploh moja generacija je izgubila stik z realnostjo. Ustvarjamo neko identiteto na omrežjih, ko nismo več mi. Včasih se tudi sam spozabim in brskam na omrežjih, potem pa si rečem: ‘Hej, snemaš film o tej težavi, potem pa sam ‘skrolaš’. To ne pomeni, da je telefon slab, problem je, ko izgubimo mejo in se predamo.”
Renata Vidic v branje priporoča klasično delo, ki na tragikomičen način opisuje življenje v Makedoniji leta 1948.
Režiser in umetniški vodja SNG Nova Gorica Marko Bratuš poletne počitniške dni namenja različnim dejavnostim. Njegov poletni namig je povezan z literaturo.
Ker je kampiranje (pa tudi kompliciranje) med Slovenci priljubljeno, na vprašanje kako z enostavnostjo doseči komplicirane okuse odgovarja Boštjan Napotnik
Neveljaven email naslov