Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Maja Keuc, ki je v glasbeni industriji že nekaj časa uveljavljena z umetniškim imenom Amaya, je pred leti odpotovala na študij v Rotterdam, ga končala z odliko v Stockholmu ter izdala mednarodni EP, ki ga je pred kratkim predstavila tudi v Sloveniji: “Svoj obisk v Sloveniji vedno povežem z nastopi, ki jih potem združim s tem, da obiščem še družino in prijatelje.” Pred kratkim je izdala težko pričakovani EP z naslovom Fairytails, na katerem je šest pesmi soula, R'n'B-ja, popa in hiphopa, ki ga je ustvarila s producentom Orphéom Noahom: "Gre za odštekan izdelek, ki sva ga neobremenjeno s končnim rezultatom naredila z mero resnosti in humorja."
Maja Keuc ali Amaya je pred leti odpotovala na študij v Rotterdam, ga končala z odliko v Stockholmu ter izdala mednarodni EP
Maja Keuc, ki je v glasbeni industriji že nekaj časa uveljavljena z umetniškim imenom Amaya, je pred leti odpotovala na študij v Rotterdam, ga končala z odliko v Stockholmu ter izdala mednarodni EP, ki ga je pred kratkim predstavila tudi v Sloveniji: “Svoj obisk v Sloveniji vedno povežem z nastopi, ki jih potem združim s tem, da obiščem še družino in prijatelje.”
“Ko sem prišla v Stockholm, sem morala veliko predelati. Postavila sem si cilje, ki jih je bilo nemogoče doseči, in trpela sama s sabo. Spraševala sem se, ali sem resnično dovolj dobra, imela sem slovenski kompleks majhnosti. Po dveh, treh letih pa sem si rekla, da je dovolj. Če sem tukaj, sem že dovolj dobra, da lahko mirno ustvarjam.”
Pred kratkim je izdala težko pričakovani EP z naslovom Fairytails, na katerem je šest pesmi soula, R’n’B-ja, popa in hiphopa, ki ga je ustvarila s producentom Orphéom Noahom: “Gre za odštekan izdelek, ki sva ga neobremenjeno s končnim rezultatom naredila z mero resnosti in humorja.”
“Bolj kot se skušam tlačiti v neko škatlo, bolj se mi vesolje upira.”
Maja, ki smo jo prvič spoznali v šovu Slovenija ima talent, zatem pa se je njena kariera na domačih tleh strmo vzpenjala, se je odločila za študij v tujini: “Ko se je tukaj vse skupaj začelo, sem imela ravno maturo. Učila sem na očeh javnosti, po treh letih pa sem si želela, da bi se drugače razvijala.”
“Študij v tujini sem si plačevala sama z nastopi in delom v glasbi. Dobila pa sem tudi štipendijo Ministrstva za kulturo, kar mi je seveda pomagalo.”
Pravi, da je življenje v Stockholmu bolj umirjeno kot pri nas: “So večji individualisti in so bolj zadržani kot mi. Pogrešam malce slovenske srčnosti, topline. Hecno je tudi, da mi veliko več jemo.”
Veliko piše tudi za azijski trg: “Njihova industrija je popolnoma drugačna od katere koli druge. Že majhne punčke in fantke pripravljajo na zvezdništvo. Njihovi urniki so neverjetni: šoli sledijo plesne, klavirske in pevske vaje, nato pa morajo še v studio. Spijo po tri ure in tako pet, šest let zapored.”
Na svetovni glasbeni trg veliko novincev skuša med drugim prodreti s priredbami svetovno znanih pesmi, ki jih objavijo na Youtubu. Tam lahko najdemo tudi novejši Amayini priredbi švedske izvajalke popa Loreen in raperja Draka.
“Glasbena industrija se je tako spremenila, velike založbe iščejo že izdelan produkt. Pomembni so streami, ogledi, sledilci, gledamo samo še številke, kar je grozno. Sem srčen človek, ki ne gre skupaj s številkami. Meni je pomembno, da delam, kar mi je všeč, in da sem srečna, če je to na veliki bazi ali pa ne, pa nimam vpliva. To se zgodi ali pa se ne. Tega ne moreš doseči na silo.”
Za zdaj ostaja na Švedskem. Tam se bo podala na manjšo turnejo, hkrati pa pravi, da se mora malce usesti in razmisliti o svojih nadaljnjih korakih. Švedska je tretji največji izvoznik glasbe na svetu, ki se lahko pohvali s svetovno uspešnimi producenti in glasbenimi izvajalci. Tudi zato je prodor na trg vse prej kot lahek: “Iščejo nekaj, kar še ni bilo slišano. To, da imaš glas, da imaš talent, je le 20 odstotkov. Prave ljudi moraš imeti ob sebi, pravi komad, je kot loterija, vse se mora urediti, potem pa se lahko vse zelo hitro razvije.”
“Ko se najdeta dve glasbeni duši, je enostavno in težko. Umetnost je drug drugega držati v ravnovesju in uskladiti urnike. Veliko se pogovarjava in si želiva najboljše.” – Maja o svojem zaročencu Jonahu, članu nekdanje priljubljene švedske skupine Dirty Loops
Singel Chase me govori o tem, da se ji je življenje na Švedskem postavilo na glavo.
“Ni bilo enostavno, bila sem novinka, morala sem se dokazovati, kar mi ni bilo v navadi, saj se mi je v Sloveniji vse kar zgodilo. Ko se ti vse zgodi čez noč, ne veš, kaj pomeni delati od začetka in trdno. Tako je ta skladba nastala čisto naravno.”
Maja Keuc, ki je v glasbeni industriji že nekaj časa uveljavljena z umetniškim imenom Amaya, je pred leti odpotovala na študij v Rotterdam, ga končala z odliko v Stockholmu ter izdala mednarodni EP, ki ga je pred kratkim predstavila tudi v Sloveniji: “Svoj obisk v Sloveniji vedno povežem z nastopi, ki jih potem združim s tem, da obiščem še družino in prijatelje.” Pred kratkim je izdala težko pričakovani EP z naslovom Fairytails, na katerem je šest pesmi soula, R'n'B-ja, popa in hiphopa, ki ga je ustvarila s producentom Orphéom Noahom: "Gre za odštekan izdelek, ki sva ga neobremenjeno s končnim rezultatom naredila z mero resnosti in humorja."
Maja Keuc ali Amaya je pred leti odpotovala na študij v Rotterdam, ga končala z odliko v Stockholmu ter izdala mednarodni EP
Maja Keuc, ki je v glasbeni industriji že nekaj časa uveljavljena z umetniškim imenom Amaya, je pred leti odpotovala na študij v Rotterdam, ga končala z odliko v Stockholmu ter izdala mednarodni EP, ki ga je pred kratkim predstavila tudi v Sloveniji: “Svoj obisk v Sloveniji vedno povežem z nastopi, ki jih potem združim s tem, da obiščem še družino in prijatelje.”
“Ko sem prišla v Stockholm, sem morala veliko predelati. Postavila sem si cilje, ki jih je bilo nemogoče doseči, in trpela sama s sabo. Spraševala sem se, ali sem resnično dovolj dobra, imela sem slovenski kompleks majhnosti. Po dveh, treh letih pa sem si rekla, da je dovolj. Če sem tukaj, sem že dovolj dobra, da lahko mirno ustvarjam.”
Pred kratkim je izdala težko pričakovani EP z naslovom Fairytails, na katerem je šest pesmi soula, R’n’B-ja, popa in hiphopa, ki ga je ustvarila s producentom Orphéom Noahom: “Gre za odštekan izdelek, ki sva ga neobremenjeno s končnim rezultatom naredila z mero resnosti in humorja.”
“Bolj kot se skušam tlačiti v neko škatlo, bolj se mi vesolje upira.”
Maja, ki smo jo prvič spoznali v šovu Slovenija ima talent, zatem pa se je njena kariera na domačih tleh strmo vzpenjala, se je odločila za študij v tujini: “Ko se je tukaj vse skupaj začelo, sem imela ravno maturo. Učila sem na očeh javnosti, po treh letih pa sem si želela, da bi se drugače razvijala.”
“Študij v tujini sem si plačevala sama z nastopi in delom v glasbi. Dobila pa sem tudi štipendijo Ministrstva za kulturo, kar mi je seveda pomagalo.”
Pravi, da je življenje v Stockholmu bolj umirjeno kot pri nas: “So večji individualisti in so bolj zadržani kot mi. Pogrešam malce slovenske srčnosti, topline. Hecno je tudi, da mi veliko več jemo.”
Veliko piše tudi za azijski trg: “Njihova industrija je popolnoma drugačna od katere koli druge. Že majhne punčke in fantke pripravljajo na zvezdništvo. Njihovi urniki so neverjetni: šoli sledijo plesne, klavirske in pevske vaje, nato pa morajo še v studio. Spijo po tri ure in tako pet, šest let zapored.”
Na svetovni glasbeni trg veliko novincev skuša med drugim prodreti s priredbami svetovno znanih pesmi, ki jih objavijo na Youtubu. Tam lahko najdemo tudi novejši Amayini priredbi švedske izvajalke popa Loreen in raperja Draka.
“Glasbena industrija se je tako spremenila, velike založbe iščejo že izdelan produkt. Pomembni so streami, ogledi, sledilci, gledamo samo še številke, kar je grozno. Sem srčen človek, ki ne gre skupaj s številkami. Meni je pomembno, da delam, kar mi je všeč, in da sem srečna, če je to na veliki bazi ali pa ne, pa nimam vpliva. To se zgodi ali pa se ne. Tega ne moreš doseči na silo.”
Za zdaj ostaja na Švedskem. Tam se bo podala na manjšo turnejo, hkrati pa pravi, da se mora malce usesti in razmisliti o svojih nadaljnjih korakih. Švedska je tretji največji izvoznik glasbe na svetu, ki se lahko pohvali s svetovno uspešnimi producenti in glasbenimi izvajalci. Tudi zato je prodor na trg vse prej kot lahek: “Iščejo nekaj, kar še ni bilo slišano. To, da imaš glas, da imaš talent, je le 20 odstotkov. Prave ljudi moraš imeti ob sebi, pravi komad, je kot loterija, vse se mora urediti, potem pa se lahko vse zelo hitro razvije.”
“Ko se najdeta dve glasbeni duši, je enostavno in težko. Umetnost je drug drugega držati v ravnovesju in uskladiti urnike. Veliko se pogovarjava in si želiva najboljše.” – Maja o svojem zaročencu Jonahu, članu nekdanje priljubljene švedske skupine Dirty Loops
Singel Chase me govori o tem, da se ji je življenje na Švedskem postavilo na glavo.
“Ni bilo enostavno, bila sem novinka, morala sem se dokazovati, kar mi ni bilo v navadi, saj se mi je v Sloveniji vse kar zgodilo. Ko se ti vse zgodi čez noč, ne veš, kaj pomeni delati od začetka in trdno. Tako je ta skladba nastala čisto naravno.”
Si predstavljate slikarje, ki v rokah namesto čopičev držijo meče, ateljeji pa so bili včasih tudi prizorišče umora? Več je Maji Stepančič povedala kustosinja in recenzentka, tudi profesorica na ljubljanski akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Petja Grafenauer, ki ima zanimiv poletni knjižni namig.
Koroška je v zadnjih letih postala zelo zanimiva turistična destinacija za gorsko – kolesarske navdušence. Tako imenovanih trailov, urejenih poti, je vedno več, svoje pristavi tudi prelepa narava in bližina slovensko – avstrijske meje, v zadnjih letih pa je destinacija dobila prepoznavnost tudi po zaslugi BLACK HOLE BIKE FESTIVALA – torej, če bi prevedli, kolesarskega festivala Črna luknja, ki se je letos začel v nedeljo, s klasičnim maratonom s startom in ciljem v Črni na Koroškem.
Sezono valovskega namigovanja bo zdaj odprla novinarska kolegica Jela Krečič. Pred kratkim je izdala svoj drugi roman Knjigo drugih. Kot budna spremljevalka fenomenov v popularni kulturi pa Jela Krečič predlaga ogled dveh televizijskih serij.
Čeprav je poletje in večini niti po pomoti misli ne zaidejo na bele strmine, na smuči … no ja, morebiti v zadnjih treh vse prej kot poletnih dneh vsaj pogojno morda, bomo vseeno skočili na Gorenjsko, v Begunje, kjer domuje slovenska tovarna smuči. Elan je v svoji več kot sedemdesetletni zgodovini z inovacijami velikokrat spremenil razvoj smučanja, bil pionir na marsikaterem področju, in očitno se ne misli ustaviti. Prejšnji teden je namreč kot prvi proizvajalec smučarske opreme na svetu odprl vrata svojega alpskega smučarskega muzeja.
Rudi Ringbauer je bil v svoji karieri marsikaj: odličen plavalec, ključavničar, strojnik, učitelj, svoje življenjsko poslanstvo pa je našel v pravu. Dolgoletni ptujski sodnik je v študentskih letih zakuhal znamenito afero Bruc, s katero so prekmurski študentje zelo razbesnili takratno oblast. Pri njemu doma na Ptuju smo se pogovarjali o posledicah afere, sodnikovanju, Titu, aforizmih in o tem, zakaj je že vse življenje “lükar brez lüka”.
Partija je govorila: Mladi – zahod jih zavaja. Ideološka razcepljenost, mi smo jo živeli
Tudi mladi iz Slovenije so v začetku 70. let potovali po kopnem do Indije. Eden takih je Vojc, ki še vedno potuje tja, a zadnja leta z letalom.
Marko Pogačnik, kipar, ki je med drugim oblikoval slovenski državni grb, se prve polovice 60-ih let spominja kot konfliktnega obdobja, ko se je v Kranju boril s takratno socialistično elito, ki je mlademu umetniku zapirala razstave. Prav zato je skupaj s somišljeniki začel graditi avtonomno samostojno kulturo OHO, ki je na tedanji svet gledala drugače. Pozneje je v Šempasu ustanovil komuno Družina.
Malo drugačna komuna je v začetku sedemdesetih let nastala v študentskem domu nekdanje FSPN. Spominja se Ladislav Močivnik, ki je bil takrat sicer študent psihologije na filozofski fakulteti, a je stanoval v legendarnem študentskem domu za Bežigradom.
Umetnica Duba Sambolec, ki bi jo v preteklosti pri nas težko srečali, saj je živela in ustvarjala predvsem v tujini, še vedno ne razume, kaj je bilo takega v filmu Dušana Makavejeva Misterij organizma, ki se je oblasti zdel »bogokleten«. Da so bili prav hipiji prvi znanilci new agea, pa pravi umetnostna zgodovinarka Goranka Kreačič.
Hipijevski časi so bili tudi časi potovanj. Iz Slovenije vsaj do Amsterdama, če ne naprej po Evropi ali pa morda kar do Indije. Mnogi mladi iz drugih držav pa so se ustavili tudi pri nas. Eden takih je bil tudi irski glasbenik Andy Irvine.
Partija je govorila: Mladi – zahod jih zavaja. Ideološka razcepljenost, mi smo jo živeli
Spomini in zgodbe o takratnih poletjih, tistih romanjih na morje v najboljših letih. Romance, legende, šepet ozkih morskih ulic.
Kdo bi mislil na spanje, kdo na denar? Svet čaka name. In na Elan. S temi besedami ustanovitelja slovenske tovarne smuči, Rudija Finžgarja, se je leta 1945 rodila zadruga iz katere je potem nastala uspešna zgodba. Danes je ta z odprtjem alpskega smučarskega muzeja v Begunjah dobila novo poglavje – na Gorenjsko je ob tej priložnosti prišel tudi legendarni Ingemar Stenmark, ki je sloves slovenskih smuči z izjemnimi uspehi ponesel v svet.
Boris Cavazza je štiri leta preživel na ladji, nima pa nobenega tatuja, morje je prvič okusil v Piranu in v hipu se je spletla posebna vez.
Slavko Ivančič je dekan glasbenoobalnih znanosti in kralj jadranske terase iz osemdesetih let. Slavko Ivančič je prvi glas Kvarnerja, kralj jadranske terase. “Polni smo bili denarja. Frizura, obleke, to je bilo to. Diskoteke so se šele začele, a si moral imeti kvaliteto, ker si celo poletje nastopal na eni terasi.” Ko je začel nastopati s Faraoni, so se zanje potegovali vsi gostinci vzdolž obale. Bend je ostal na terasi, turistke so se menjavale.
Književnik trenutno raziskuje spolni turizem na Jadranu in ugotavlja, da je bila Jugoslavija v začetku sedemdesetih želena destinacija med ženskami iz bogatejših delov Evrope, denimo iz Skandinavije in Nemčije. "Iskale so galeba, mediteranskega ljubimca. Ko v Afriki govoriš s spolnim delavcem, vidi sebe kot frajerja, saj ženske prepotujejo več tisoč kilometrov, da pridejo do njega. V celem jugoslovanskem umu je galeb točno to - glavni frajer!"
Kako poteka prenos kolesarske Dirke po Sloveniji in kakšne tehnične zmogljivosti zahteva?
Neveljaven email naslov