Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Povedano drugače: od blizu vidiš šraufe, ki vrtijo to kolesje.
Povedano drugače: od blizu vidiš "šraufe", ki vrtijo to kolesje
Letos smo bili del češkega glasbenega projekta z naslovom Czeching, nato pa še del festivala Waves na Dunaju. Gre za t. i. showcase festival, ki ponuja večerne koncerte, na katerih se predstavljajo sveža, prihajajoča imena, ter konferenčni del; številna predavanja, okrogle mize in razprave, na katerih lahko izveš marsikatero skrivnost o kolesju glasbene industrije.
Jernej Sobočan se je udeležil zanimive razprave o pomembnosti in vlogi menedžerja v bendu: “Številni mladi bendi ga nimajo. In jim gre čisto ok. Ampak ko enkrat stopiš stopničko višje, pa se dogaja tudi to, da se predstavniki velikih založb ali agencij nočejo s tabo pogovarjati, če recimo nimaš menedžerja.”
Pomemben ali celo najpomembnejši del teh konferenc je mreženje oz. spoznavanje novih ljudi. Zato je na festivalu Waves vsako leto tudi slovenska delegacija, s predstavniki festivala MENT na čelu, ki bo kot po navadi prvi konec tedna v februarju.
Delegacija je močna, ker imamo Slovenci na Dunaju Skico: “Gre za prvi slovenski kulturno-informacijski center, ustanovljen na Dunaju. Cilj je predstavljanje slovenske umetnosti, kulture, ustvarjalnosti avstrijskemu in mednarodnemu občinstvu,” razlaga Barbara Koželj Podlogar, vodja Skice, ki tudi finančno pripomore k temu, da se slovenski glasbeniki lahko promovirajo na festivalu Waves. In takšnih projektov bi moralo po njenem biti še več.
“Glasba spada med eno močnejših panog kreativne industrije. Če pogledamo Islandijo, ima kar nekaj uspešnih bendov, ki niso klasični bendi, kar je posledica tega, da je država izredno veliko vlagala v šove in festivale, v katerih se bendi predstavljajo.”
Poleg Skice, Mentovcev in Sigica, ki opravljajo svoje poslanstvo v ozadju, so vsako leto v avstrijski prestolnici vsaj trije slovenski bendi oziroma izvajalci. Letos so to bili persons from porlock, ki pa na Dunaju niso imeli sreče s koncertnim prostorom, nastopili so namreč v telovadnici, kjer je bila akustika zelo slaba.
Precej boljši vtis je pustil Danijel Vezoja, brežiški kantavtor, ki je z bendom nastopil v mini kinodvorani. Tretja slovenska predstavnica je bila Kukla, samooklicana gengsa geisha pop glasbenica in še najbolj moderna v svojem glasbenem izrazu od trojice Slovencev, ki je ne tako davno tega nastopila s Princes Nokio pri nas.
Sicer pa je bila glasbena ponudba festivala Waves izjemno pestra – od alternativnega rocka, eksperimentalne elektronike, do hiphopa, kantavtorjev, pa vse do kopice elektro-pop zasedb. Ker je to predvsem priložnost za predstavitev avstrijske scene, so bili v osprednju njihovi bendi. Jerneja sta najbolj navdušila benda Ant Antic in pa Gospel Dating Service. Vrhunec festivala Waves je bil tudi nastop ameriške indie-rock formacije Clap Your Hands and Say Yeah.
Czeching je češki glasbeni projekt nacionalnega radia. Predstavniki radia Wave, ki je namenjen mlademu občinstvu, izberejo pet izvajalcev, sestavijo mednarodno žirijo, v kateri so bili letos poleg Sobočana še predstavniki BBC-ja, francoskega radia, poljskega nacionalnega radia ter avstrijskega FM4. Žirija nato bende ocenjuje od 1 do 5. Letošnja zmagovalka je postala mlada Čehinja Zagami Jericho, ki je za nagrado dobila snemanje kratke plošče, nastop na Eurosonicu na Nizozemskem ter dva klubska koncerta po Evropi.
“18-letnica je ustvarjalna, ima dobro uho, občutek za lepe melodije, lepo barvo glasu, manjka pa ji kilometrina. Njen nastop je premalo dodelan, da bi ga lahko postavil na kateri koli evropski oder, kaj šele na tistega na Eurosonicu, kjer se vsako leto januarja zbere smetana glasbene industrije.” – Jernej Sobočan
Povedano drugače: od blizu vidiš šraufe, ki vrtijo to kolesje.
Povedano drugače: od blizu vidiš "šraufe", ki vrtijo to kolesje
Letos smo bili del češkega glasbenega projekta z naslovom Czeching, nato pa še del festivala Waves na Dunaju. Gre za t. i. showcase festival, ki ponuja večerne koncerte, na katerih se predstavljajo sveža, prihajajoča imena, ter konferenčni del; številna predavanja, okrogle mize in razprave, na katerih lahko izveš marsikatero skrivnost o kolesju glasbene industrije.
Jernej Sobočan se je udeležil zanimive razprave o pomembnosti in vlogi menedžerja v bendu: “Številni mladi bendi ga nimajo. In jim gre čisto ok. Ampak ko enkrat stopiš stopničko višje, pa se dogaja tudi to, da se predstavniki velikih založb ali agencij nočejo s tabo pogovarjati, če recimo nimaš menedžerja.”
Pomemben ali celo najpomembnejši del teh konferenc je mreženje oz. spoznavanje novih ljudi. Zato je na festivalu Waves vsako leto tudi slovenska delegacija, s predstavniki festivala MENT na čelu, ki bo kot po navadi prvi konec tedna v februarju.
Delegacija je močna, ker imamo Slovenci na Dunaju Skico: “Gre za prvi slovenski kulturno-informacijski center, ustanovljen na Dunaju. Cilj je predstavljanje slovenske umetnosti, kulture, ustvarjalnosti avstrijskemu in mednarodnemu občinstvu,” razlaga Barbara Koželj Podlogar, vodja Skice, ki tudi finančno pripomore k temu, da se slovenski glasbeniki lahko promovirajo na festivalu Waves. In takšnih projektov bi moralo po njenem biti še več.
“Glasba spada med eno močnejših panog kreativne industrije. Če pogledamo Islandijo, ima kar nekaj uspešnih bendov, ki niso klasični bendi, kar je posledica tega, da je država izredno veliko vlagala v šove in festivale, v katerih se bendi predstavljajo.”
Poleg Skice, Mentovcev in Sigica, ki opravljajo svoje poslanstvo v ozadju, so vsako leto v avstrijski prestolnici vsaj trije slovenski bendi oziroma izvajalci. Letos so to bili persons from porlock, ki pa na Dunaju niso imeli sreče s koncertnim prostorom, nastopili so namreč v telovadnici, kjer je bila akustika zelo slaba.
Precej boljši vtis je pustil Danijel Vezoja, brežiški kantavtor, ki je z bendom nastopil v mini kinodvorani. Tretja slovenska predstavnica je bila Kukla, samooklicana gengsa geisha pop glasbenica in še najbolj moderna v svojem glasbenem izrazu od trojice Slovencev, ki je ne tako davno tega nastopila s Princes Nokio pri nas.
Sicer pa je bila glasbena ponudba festivala Waves izjemno pestra – od alternativnega rocka, eksperimentalne elektronike, do hiphopa, kantavtorjev, pa vse do kopice elektro-pop zasedb. Ker je to predvsem priložnost za predstavitev avstrijske scene, so bili v osprednju njihovi bendi. Jerneja sta najbolj navdušila benda Ant Antic in pa Gospel Dating Service. Vrhunec festivala Waves je bil tudi nastop ameriške indie-rock formacije Clap Your Hands and Say Yeah.
Czeching je češki glasbeni projekt nacionalnega radia. Predstavniki radia Wave, ki je namenjen mlademu občinstvu, izberejo pet izvajalcev, sestavijo mednarodno žirijo, v kateri so bili letos poleg Sobočana še predstavniki BBC-ja, francoskega radia, poljskega nacionalnega radia ter avstrijskega FM4. Žirija nato bende ocenjuje od 1 do 5. Letošnja zmagovalka je postala mlada Čehinja Zagami Jericho, ki je za nagrado dobila snemanje kratke plošče, nastop na Eurosonicu na Nizozemskem ter dva klubska koncerta po Evropi.
“18-letnica je ustvarjalna, ima dobro uho, občutek za lepe melodije, lepo barvo glasu, manjka pa ji kilometrina. Njen nastop je premalo dodelan, da bi ga lahko postavil na kateri koli evropski oder, kaj šele na tistega na Eurosonicu, kjer se vsako leto januarja zbere smetana glasbene industrije.” – Jernej Sobočan
Zjutraj nas je pozdravil Janez Evangelist Rus, igralec, smučar in vlogerski duhovnik, ki se o smislu šefovih zamisli še najraje sprašuje med bukvami. O božiču, bukvah in o tem, kaj bi imel zveličar napisano na FB profilu, če bi ga imel. - Z njim se je pogovarjal Miha Šalehar.
Ob zimskem solsticiju nas dnevna svetloba spremlja le dobro tretjino dneva, zakaj si ne bi zato vsaj umetno pričarali malo sonca? Odpravljamo se torej k naši najbližji zvezdi. Zakaj jo kljub bližini še vedno slabo poznamo, kako to, da vsakih nekaj let muhasto vzroji in nad nas pihne Sončev veter, in kje v umetnosti sonce sveti še posebej gorko?
Pesnik in umetnostni zgodovinar Miklavž Komelj, ki ga mnogi imenujejo tudi znanstvenik, ker v svojo poezijo na premišljen način vključuje tudi svoje znanstvene premisleke, je v rani mladosti svojo prvo pesem posvetil prav soncu.
Na zimski solsticij je že nekaj let v navadi, da nekateri kinematografi organizirajo Noč kratkih filmov, tudi v Slovenski kinoteki. Med njimi je veliko klasičnih, posnetih še na 33 mm filmskem traku, razlaga Varja Močnik, programska vodja Slovenske Kinoteke, režiserka in filmska kritičarka.
Nekaj zanimivih dejstev o Soncu, ki jih je zbral novinar rtvslo.si Aljoša Masten.
Sinoči, malo pred polnočjo je nastopil letošnji zimski solsticij. To je tista točka v letu, ko je dan najkrajši, ko Sonce opravi navidezno najkrajšo pot čez nebo in to po najnižji tirnici. Danes so ob vsej tehnologiji, ki nas obkroža, bolj kot ne slepi za tovrstne pojave, nekdaj, v preteklih kulturah pa je potovanje Sonca čez nebo predstavljalo ključen steber razlaganja časa.
Danes smo na Valu 202 na posebni misiji k Soncu. Slišali smo, kaj je nekdaj in ponekod še danes pomenil zimski solsticij, in se dotaknili Sonca kot zvezde, ki je v marsičem znanstvenikom še vedno velika uganka. Prav zato so poleti proti njemu izstrelili sondo Parker, ki ga bo preučevala prihodnjih sedem let. Nasina misija, ki velja za eno od bolj atraktivnih letos, bo v marsičem prelomna in bo postavljala rekorde. Nekaj jih je že, je Maji Ratej potrdil Nasin znanstvenik pri misiji Parker dr. Adam Szabo.
V naslednjih nekaj minutah pa na Sonce, kjer je – si lahko predstavljamo – strahotno vroče. V notranjosti Sonca poteka fuzija, torej zlivanje vodika v helij, ta področja so nepredstavljivo gosta, temperatura in tlak pa posledično izjemno visoka. Vse to vpliva na to, da potrebujejo delci, da se prebijejo na površje Sonca na sto tisoče, celo milijone let, potem ko so 200-krat večji razdalji od površja Sonca do Zemlje kos v pičlih osmih minutah. Da je Sonce prav zares impresivna zvezda, se strinja naša naslednja sogovornica dr. Sonja Jejčič, ki je doktorirala iz solarne fizike in je edina v Sloveniji, ki se profesionalno ukvarja s Soncem.
»Dnevna svetloba je tista, ki naredi prostor živ«, pravi arhitektka Maruša Zorec, ki sodeluje pri številnih prenovah stavb kulturne dediščine, zadnji odmevni sta bili Plečnikova hiša in Švicarija v Ljubljani. Najlepše oblikovano svetlobo je doživela v kapeli Bagswerd, arhitekta Jerna Utzona pri Kopenhagnu.
To bodo zadnje delovne besede Slavka Bobovnika pred televizijsko kamero preden odide v pokoj.
Aljoša in Matjaž sta pred desetletji v Angliji kupila okrasni darilni trak. Uporabila sta ga pri okraševanju steklenice, ki sta jo podarila prijatelju. To isto steklenico s tako prepoznavnim trakom, da ga ni bilo mogoče zamenjati za kakšnega drugega, sta čez čas dobila nazaj. Za darilo. A ne od istega prijatelja, ki sta mu jo podarila. Simon pravi, da je podaril knjigo in jo čez čas dobil nazaj. Kot darilo za rojstni dan od druge osebe, torej ne od tiste, ki ji je knjigo podaril za božička. Tomaž ima prijatelja, ki mu je to šlo blazno na živce in je na steklenice zalepil nalepke od svoje firme. Tako je poskrbel, da se vračajo samo prijatelji, ne pa tudi steklenice
Z dr. Dušanom Plutom o še enem pomembnem avtogolu, ki nam ga bodo zabili svetovni politiki v Katovicah
Predsednik katalonske vlade Quim Torra je prejšnji teden obiskal Slovenijo. In dobil neformalno politično podporo katalonskim sanjam o samostojnosti. S poudarjanjem in zgledovanjem po slovenski osamosvojitveni poti, je sprožil nov bes uradne španske politike. Katalonsko-španski odnosi se pred začetkom sojenja 18 katalonskim voditeljem ponovno zaostrujejo.56-letni Quim Torra je nekdanji odvetnik in knjižni založnik, od marca letos pa predsednik katalonske vlade. V intervjuju za Val 202 je spregovoril o vizijah in strategijah za morebitno katalonsko samostojnost, političnem in ljudskem uporu, povezavah s Slovenijo. Od slovenskih pisateljev, ki so mu pripravili tudi ohrabrujoči recital, je v dar dobil knjigo Ivana Cankarja v angleščini. Takoj ga je navdušil citat o sanjah. Obiskal je tudi dom enega izmed španskih borcev v Medvodah in se pogovarjal o gospodarskem sodelovanju s slovenskimi podjetji. Poleg trme Katalonce in Slovence po njegovem mnenju druži tudi podoben smisel za humor … S katalonskim predsednikom se je pogovarjal Luka Hvalc.
Frank Sinatra bi danes, 12. 12., praznoval svoj rojstni dan. Žal že pokojni glasbenik si je želel, da bi se ga spominjali po glasbenih inovacijah, čudovitem življenju in petju. “Da bi nekoč, čez mnogo let, nekdo pel tako kot jaz.”
Novinar Gašper Andrinek je bil v središču Strasbourga, ko se je zgodil strelski napad. Ljudje so bežali in se skrivali, tudi v stanovanja neznancev. Dvajset se jih je stiskalo v tujem stanovanju sočutnih domačinov in spremljalo poročanje domačih medijev. Ko je prispela informacija o prvi smrtni žrtvi, so se – neznanci, združeni v grozi – povezali v žalosti. A jih je povezala tudi človečnost, na varno so umikali tiste, ki se sami niso mogli. Gospod na invalidskem vozičku je po informaciji o prvi smrtni žrtvi predlagal minuto molka. Obraze so oblile solze.
Slovenski lovci in ribiči so zadovoljni z medsebojnim sodelovanjem, veliko manj pa s klimatskimi spremembami.
Splošna uredba o varstvu podatkov je dvignila veliko prahu in očitno ga še vedno dviguje.
David je za vstopnici za Izštekanih 25 odštel 38 evrov, a je zbolel in se odločil, da ju na Twitterju proda za 40 evrov, denar pa nameni dobrodelnemu projektu. Pod objavo se je oglasil Sašo, ki je ponudil 100 evrov! Nakazal je 102,02 evra, a je bil na koncu znesek nekoliko drugačen. V smehu pripoveduje, da banke ne oproščajo dobrodelnih nakazil. Zakaj pa sta se povezala v dobrodelnosti? David pravi, da z dobrodelnostjo rasteš in se vživljaš v drugega človeka.
Filozofinja dr. Alenka Zupančič je v intervjuju za Frekvenco X na Valu 202 spregovorila o uporu poražencev globalizacije. Zakaj v vsaj statistično solidnih gospodarskih razmerah uspevajo Trump in trumpi? Kaj v resnici predstavlja brexit? Zakaj je bil zaradi protesta rumenih jopičev prisiljen popustiti francoski predsednik Emmanuel Macron? Kakšno je razmerje med globalizacijo in segregacijo? Avtor: Luka Hvalc
Neveljaven email naslov