Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Književnik trenutno raziskuje spolni turizem na Jadranu in ugotavlja, da je bila Jugoslavija v začetku sedemdesetih želena destinacija med ženskami iz bogatejših delov Evrope, denimo iz Skandinavije in Nemčije. "Iskale so galeba, mediteranskega ljubimca. Ko v Afriki govoriš s spolnim delavcem, vidi sebe kot frajerja, saj ženske prepotujejo več tisoč kilometrov, da pridejo do njega. V celem jugoslovanskem umu je galeb točno to - glavni frajer!"
Miha Mazzini razlaga, kako so bogate ženske na jugoslovanskih obalah podpirale spolni turizem in kako smo na morju takšni, kakršni smo v resnici
Književnik in slovenoslovec Miha Mazzini med opisovanjem svojega prvega srečanja z morjem poudarja, da je odraščal “kot sirotinja”, da pa so pri sedmih letih v mamini službi organizirali izlet na morje za otroke. “Šli smo v Crikvenico. Dan prej sem bil tako nestrpen! Ugledal sem plastično ladjo, kitajska roba, predstavljal sem si sebe na morju s to ladjo. Mama mi je zanjo dala denar, spičil sem kot raketa, stekel čez cesto, ko me je zadel avto. Letel sem 20 metrov po zraku in se zbudil v bolnišnici.” A morje ni odpadlo. Zjutraj je bil na avtobusu za morje. Pa tudi plastični čolniček so mu dali.
Književnik zdaj raziskuje spolni turizem na Jadranu in ugotavlja, da je bila Jugoslavija v začetku sedemdesetih želena destinacija med ženskami iz bogatejših delov Evrope, denimo iz Skandinavije in Nemčije. “Iskale so galeba, mediteranskega ljubimca. Ko v Afriki govoriš s spolnim delavcem, vidi sebe kot frajerja, saj ženske prepotujejo več tisoč kilometrov, da pridejo do njega. V jugoslovanskem umu je galeb točno to – glavni frajer!”
Književnik trenutno raziskuje spolni turizem na Jadranu in ugotavlja, da je bila Jugoslavija v začetku sedemdesetih želena destinacija med ženskami iz bogatejših delov Evrope, denimo iz Skandinavije in Nemčije. "Iskale so galeba, mediteranskega ljubimca. Ko v Afriki govoriš s spolnim delavcem, vidi sebe kot frajerja, saj ženske prepotujejo več tisoč kilometrov, da pridejo do njega. V celem jugoslovanskem umu je galeb točno to - glavni frajer!"
Miha Mazzini razlaga, kako so bogate ženske na jugoslovanskih obalah podpirale spolni turizem in kako smo na morju takšni, kakršni smo v resnici
Književnik in slovenoslovec Miha Mazzini med opisovanjem svojega prvega srečanja z morjem poudarja, da je odraščal “kot sirotinja”, da pa so pri sedmih letih v mamini službi organizirali izlet na morje za otroke. “Šli smo v Crikvenico. Dan prej sem bil tako nestrpen! Ugledal sem plastično ladjo, kitajska roba, predstavljal sem si sebe na morju s to ladjo. Mama mi je zanjo dala denar, spičil sem kot raketa, stekel čez cesto, ko me je zadel avto. Letel sem 20 metrov po zraku in se zbudil v bolnišnici.” A morje ni odpadlo. Zjutraj je bil na avtobusu za morje. Pa tudi plastični čolniček so mu dali.
Književnik zdaj raziskuje spolni turizem na Jadranu in ugotavlja, da je bila Jugoslavija v začetku sedemdesetih želena destinacija med ženskami iz bogatejših delov Evrope, denimo iz Skandinavije in Nemčije. “Iskale so galeba, mediteranskega ljubimca. Ko v Afriki govoriš s spolnim delavcem, vidi sebe kot frajerja, saj ženske prepotujejo več tisoč kilometrov, da pridejo do njega. V jugoslovanskem umu je galeb točno to – glavni frajer!”
Ne zgodi se pogosto, da bi se imena slovenskih znanstvenikov zasvetila v kateri izmed prestižnih revij družine Nature, a pred približno mesecem dni se je.
O največji nagradi, ki so jo slovenski arhitekti kadarkoli doslej dosegli v svetu.
Škandal pri umetnostnem drsanju, ki ga je s prve roke spremljala Slovenka, Tjaša Andree Prosenc.
V Vancouvru je eden od letošnjih slovenskih upov za olimpijsko medaljo nastopal še za drugo državo, svojo domovino. Govorimo seveda o Jakovu Faku, ki pa je bil že pred prejšnjimi igrami na nek način član slovenske reprezentance. Z njo je ves čas treniral in bil deležen polne podpore tudi ob tem, ko je v šprintu Klemenu Bauerju odnesel bronasto medaljo.
Jazz glasbenik Igor Matković o svojem ustvarjanju in pomanjkanju institucionalne ureditve področja organizacije in promocije glasbenikov
Norvežan je na treh nastopih v Albertvillu, Lillehammerju in Naganu zbral 12 medalj, od tega osem zlatih.
S 15 zmagami v svetovnem pokalu in dvema kristalnima globusoma še vedno najboljši slovenski skakalec vseh časov. V letih 1997 in 1998 je bil v šampionski formi, a v Naganu ni prišel do olimpijskega odličja. Na svoj, oziroma bolje rečeno moštveni olimpijski trenutek je moral počakati še štiri leta in se po kriznih sezonah z reprezentanti v Salt Lake Cityu veselil brona.
Legendarni Bojan Križaj je bil najbližje olimpijski medalji v Lake Placidu leta 1980. V veleslalomu je medaljo zgrešil za dve stotinki, v slalomu pa je v čudnih okoliščinah odstopil.
Slovenski smučarski tekači imajo dolgo zgodovino nastopanja na zimskih olimpijskih igrah. Najbolj pa izstopa seveda bronasta medalja Petre Majdič v Vancouvru leta 2009, ki je imela skoraj tragično predigro ...
Neveljaven email naslov