Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Hipijevski časi so bili tudi časi potovanj. Iz Slovenije vsaj do Amsterdama, če ne naprej po Evropi ali pa morda kar do Indije. Mnogi mladi iz drugih držav pa so se ustavili tudi pri nas. Eden takih je bil tudi irski glasbenik Andy Irvine.
Irski glasbenik Andy Irvine je pred 50 leti živel v komuni v Tacnu pri Ljubljani. In se zaljubil v Slovenke. Kako stari hipi gleda na današnji svet?
Hipijevski časi so bili tudi časi potovanj. Iz Slovenije vsaj do Amsterdama, če ne naprej po Evropi ali pa morda kar do Indije. Mnogi mladi iz drugih držav pa so se ustavili tudi pri nas. Eden takih je bil tudi irski glasbenik Andy Irvine.
Andy Irvine je z avtoštopom oziroma, kot so rekli takrat, na način zagorelega palca, začel svet odkrivati leta 1965. Z vmesnimi vrnitvami domov, ga je vedno povleklo nazaj na pot, stran od Irske. In takrat se mu je včasih zadelo, da podobno kot on razmišlja še polovica mladih v Evropi: “Imel sem že 26 let, pa tudi nekaj denarja, ki sem ga zaslužil z igranjem. Hipije so ljudje želeli fotografirati, ker so bili drugačni z dolgimi lasmi. Oni pa so to izkoristili in za fotografiranje želeli denar. Jaz tega nisem maral, morda res zato, ker sem bil starejši od večine mladih, ki so takrat potovali po Evropi.”
Čeprav je Andy poslušal takrat priljubljeno glasbo, je sam igral in ustvarjal tradicionalno glasbo. Še vedno jo in še vedno igra, le da zdaj ne več na ulici. Takrat pa je, tudi v Ljubljani, ki mu je bila všeč in mu še vedno je: “Ljubljana je bila leta 1968 zelo majhno mesto in spoznavanje ljudi je bilo veliko laže kot na primer v Rimu ali pa v Atenah. Dejstvo pa je tudi, da je bila v Ljubljani Vida, dekle, v katero sem bil zaljubljen. Ampak ona … Ona ni nikoli … No, bom dejal tako, da je bila to le enostranska ljubezen. In tako sem ostajal v Ljubljani in čakal, da se pa bo morda kaj zgodilo.”
“Zdi se mi, da se je svet premaknil nekam drugam. Da je največji problem sveta terorizem, zaradi katerega je več nadzora. Nadzirajo nas celo z računalniki. Občutek imaš, da oni, kdorkoli že oni so, vedo, kdo si, kje si in kaj počneš. In mislim, da tista svoboda, ki je bila takrat, konec 60. let prejšnjega stoletja, ne obstaja več.”
Andy je Ljubljano obiskal večkrat. Še vedno se spominja gostilne Figovec, pa lokala pri Titovi cesti, kjer je jedel zelenjavno juho. Tivolija in Argentinskega parka, takrat poimenovanega po Leninu.
V začetku 70. let je bila razlog za obisk Daša, s katero sta skupaj potovala po Evropi in mu je ob vrnitvi domov zlomila srce. Našel jo je v komuni v Tacnu in tudi sam tam ostal dva meseca. Še vedno se spomni fantastičnega vstopa v novo leto, leto 1971.
Spomni pa se tudi manj fantastičnih stvari: “Okoliški prebivalci komune so bili zelo konservativni, tako kot so pač ljudje na vasi takrat bili. Mi pa smo bili drugačni, drugače smo se oblačili, imeli smo dolge lase. Nasploh je bil v družbi pogost ta protihipijevski odnos. No, in lokalni fantje so nam večkrat grozili. Sicer nikoli ni prišlo do nasilja, ampak velikokrat pa ni veliko manjkalo.”
Je pa ostala glasba iz tistih časov in Andy Irvine je o Ljubljani napisal kar nekaj skladb.
Hipijevski časi so bili tudi časi potovanj. Iz Slovenije vsaj do Amsterdama, če ne naprej po Evropi ali pa morda kar do Indije. Mnogi mladi iz drugih držav pa so se ustavili tudi pri nas. Eden takih je bil tudi irski glasbenik Andy Irvine.
Irski glasbenik Andy Irvine je pred 50 leti živel v komuni v Tacnu pri Ljubljani. In se zaljubil v Slovenke. Kako stari hipi gleda na današnji svet?
Hipijevski časi so bili tudi časi potovanj. Iz Slovenije vsaj do Amsterdama, če ne naprej po Evropi ali pa morda kar do Indije. Mnogi mladi iz drugih držav pa so se ustavili tudi pri nas. Eden takih je bil tudi irski glasbenik Andy Irvine.
Andy Irvine je z avtoštopom oziroma, kot so rekli takrat, na način zagorelega palca, začel svet odkrivati leta 1965. Z vmesnimi vrnitvami domov, ga je vedno povleklo nazaj na pot, stran od Irske. In takrat se mu je včasih zadelo, da podobno kot on razmišlja še polovica mladih v Evropi: “Imel sem že 26 let, pa tudi nekaj denarja, ki sem ga zaslužil z igranjem. Hipije so ljudje želeli fotografirati, ker so bili drugačni z dolgimi lasmi. Oni pa so to izkoristili in za fotografiranje želeli denar. Jaz tega nisem maral, morda res zato, ker sem bil starejši od večine mladih, ki so takrat potovali po Evropi.”
Čeprav je Andy poslušal takrat priljubljeno glasbo, je sam igral in ustvarjal tradicionalno glasbo. Še vedno jo in še vedno igra, le da zdaj ne več na ulici. Takrat pa je, tudi v Ljubljani, ki mu je bila všeč in mu še vedno je: “Ljubljana je bila leta 1968 zelo majhno mesto in spoznavanje ljudi je bilo veliko laže kot na primer v Rimu ali pa v Atenah. Dejstvo pa je tudi, da je bila v Ljubljani Vida, dekle, v katero sem bil zaljubljen. Ampak ona … Ona ni nikoli … No, bom dejal tako, da je bila to le enostranska ljubezen. In tako sem ostajal v Ljubljani in čakal, da se pa bo morda kaj zgodilo.”
“Zdi se mi, da se je svet premaknil nekam drugam. Da je največji problem sveta terorizem, zaradi katerega je več nadzora. Nadzirajo nas celo z računalniki. Občutek imaš, da oni, kdorkoli že oni so, vedo, kdo si, kje si in kaj počneš. In mislim, da tista svoboda, ki je bila takrat, konec 60. let prejšnjega stoletja, ne obstaja več.”
Andy je Ljubljano obiskal večkrat. Še vedno se spominja gostilne Figovec, pa lokala pri Titovi cesti, kjer je jedel zelenjavno juho. Tivolija in Argentinskega parka, takrat poimenovanega po Leninu.
V začetku 70. let je bila razlog za obisk Daša, s katero sta skupaj potovala po Evropi in mu je ob vrnitvi domov zlomila srce. Našel jo je v komuni v Tacnu in tudi sam tam ostal dva meseca. Še vedno se spomni fantastičnega vstopa v novo leto, leto 1971.
Spomni pa se tudi manj fantastičnih stvari: “Okoliški prebivalci komune so bili zelo konservativni, tako kot so pač ljudje na vasi takrat bili. Mi pa smo bili drugačni, drugače smo se oblačili, imeli smo dolge lase. Nasploh je bil v družbi pogost ta protihipijevski odnos. No, in lokalni fantje so nam večkrat grozili. Sicer nikoli ni prišlo do nasilja, ampak velikokrat pa ni veliko manjkalo.”
Je pa ostala glasba iz tistih časov in Andy Irvine je o Ljubljani napisal kar nekaj skladb.
Slovenski raziskovalci so skupaj s kolegi iz tujine na sledi učinkovitemu škropivu! Odkritje v industrijski praksi odpira možnost za razvoj fitofarmacevtskih pripravkov in s tem bolj ciljano zaščito pred nekaterimi rastlinskimi boleznimi. V raziskavi so ugotovili, kako poteka prvi korak poškodb rastlinskih celic, ki jih povzročajo toksični proteini NLP. Pri delu so uporabili lastno znanje o lipidih in proteinih. Raziskavo je objavila prestižna znanstvena revija Science! Pojasnjujeta dr. Vesna Hodnik in dr. Gregor Anderluh.
Predstavljamo skladbo Veter iz Grčije. Skladbo, ki jo je iz vreče potegnil Mariborčan Nino. Nino Vreča.
Kupili smo nov televizor, pridemo domov, se udobno namestimo na kavč in si želimo pogledati našo najljubšo serijo, televizor pa se ne prižge. Praviloma bi vsakdo ob tem takoj pomislil na uveljavljanje garancije, pri tem pa pozabil, da ima pravico do uveljavitve stvarne napake, pravi Matjaž Jakin, svetovalec pri ZPS-ju. To pravico imamo pri nakupu katerega koli izdelka, ki ne deluje, če nima lastnosti, ki bi jih moral imeti, ali kako drugače ni skladen s pogodbo. Pa četudi gre v tem primeru samo za jogurt, ki ni bil pravilno zaprt.
V okviru razpisa Imamo novo glasbo predstavljamo Uršulo Ramoveš in fante z Jazbecove grape ter njihov komad Dobri kamni.
Andrej je prosil sledilce na omrežju Twitter, da zapišejo svojo najljubšo pesem in album iztekajočega se leta. Nabor je bil raznolik in na trenutke čudovit. Pod črto, 99 odstotkov zapisanega Val 202 ponuja v svojih glasbenih opremah, tako, da se zdi, da smo oboji na pravi poti.
Za njegov “projekt” ga je država nagradila s 40 urami družbenokoristnega dela. Dokazal je, kako preprosto je v Sloveniji in Evropi ponarediti klasičen podpis in v diplomi na fakulteti za elektrotehniko iskal praktične rešitve za boljšo zaščito naših dokumentov. Pred časom je stažiral v varnostni službi evropskega parlamenta, kmalu se po ideje in izzive spet odpravlja na Japonsko, v domači gorenjski vasi vodi gasilsko društvo in tudi tam skuša uvesti nove pristope in tehnologije. Florjan Praprotnik je s svojo nenavadno zgodbo zmagal na drugem Znanstvenem slamu, ki ga organizira Znanost na cesti.
Celoten pogovor oddaje Kje pa vas čevelj žuli? - Po azbestu “sosežiganje” nevarnih odpadkov
Cel pogovor s članom uprave Salonita Tomažem Vukom. Tudi o rezultatih monitoringov in tudi o upoštevanju previdnostnega načela in o tem, ali se v Anhovem lahko ponovi Vrhnika.
Rod Stewart je znan po unikatnem hripavem tenorju, v glasbi pa vešče krmari medi čutnimi pop baladami in poskočnim rock’n’roll. Velja za enega najimenitnejših rock vokalistov našega časa. V karieri je presegel število 100 milijonov prodanih albumov, glasbeni svet mu bo tako vedno hvaležen za številne uspešnice, kot so Maggie May, You Wear It Well, Sailing, Tonight’s the Night (Gonna Be Alright), I Don’t Want to Talk About It, Hot Legs, Da Ya Think I’m Sexy.
V naslovu prispevka je samo nekaj pozdravov s katerimi se pri nas izkazuje lepa navada in del osnovne kulture vsakega človeka – pozdravljanje torej. In ker je 21. november svetovni dan pozdrava, je Aleš Smrekar zavil na ljubljansko filozofsko fakulteto in našel sogovornika, ki bi nam o pozdravih znal povedati marsikaj zanimivega.
Sir Rod Stewart gotovo sodi med najpomembnejša imena šovbiznisa zadnjih desetletij. 2. februarja 2018 prihaja v Zagreb v dvorano Arena. Velja za enega najbolje prodajanih glasbenikov vseh časov, saj je prodal preko 100 milijonov izvodov albumov. Kar dvakrat so ga uvrstili v Rock and Roll Hall of Fame, v zbirki pa ima tudi eno nagrado grammy. Leta 2016 je za svoje zasluge v glasbi in humanitarnem delu prejel viteški naslov.
Bob Cromwell je informacijski tehnik, ukvarja se s programiranjem in varnostjo na spletu, občasno pa tudi potuje. In se na potovanjih pogosto srečuje tudi s stranišči. Tako je na internetu objavil nekaj fotografij straniščnih školjk. Klikov je bilo veliko, ker obskurne, skorajda tabu reči na spletu pač izzovejo veliko zanimanja.
Devet let pozneje, devet novih songov. Iztok Mlakar se je po predolgem premoru vrnil z novim albumom, ljubezenskim svetim pismom, naslovljenim Porka Eva. Pravi, da je pri izvirnem grehu Eva zanj junakinja, saj naredi usodni korak. “Življenje je vredno, dokler ga raziskuješ.”
Neveljaven email naslov