Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Med letošnjimi dobitniki Steletove nagrade Slovenskega konservatorskega društva je tudi Slavko Šorli iz Kneških Raven na Tolminskem, ki ima le še štiri stalne prebivalce. Pred osmimi leti se je prav na njegovo pobudo vas na več kot 700 metrih nadmorske višine priključila Triglavskemu narodnemu parku. Nagrado si je prislužil z obnovo gospodarskih objektov na domačiji ter obnovo slamnatih in lesenih streh na objektih kulturne dediščine v Posočju. Je namreč eden zadnjih mojstrov s tem znanjem, ki se ga je priučil od svojega očeta Avguština.
Slavko Šorli obnavlja slamnate in lesene strehe na objektih kulturne dediščine v Kneških Ravnah na Tolminskem
Med letošnjimi dobitniki Steletove nagrade Slovenskega konservatorskega društva je tudi Slavko Šorli iz Kneških Raven na Tolminskem, ki imajo le še štiri stalne prebivalce. Pred osmimi leti se je prav na njegovo pobudo vas na več kot 700 metrih nadmorske višine priključila Triglavskemu narodnemu parku. Nagrado si je prislužil z obnovo gospodarskih objektov na domačiji ter obnovo slamnatih in lesenih streh na objektih kulturne dediščine v Posočju. Je namreč eden zadnjih mojstrov s tem znanjem, ki se ga je priučil od svojega očeta Avguština.
“Včasih so imeli pri gradnji zelo enostavne in kvalitetne rešitve, ki so bile hkrati tudi lepe. Danes se mi zdi, da vidim tri četrtine kiča.”
Slavko Šorli je edini verificiran izdelovalec slamnatih streh, kakršne so bile značilne za severno Primorsko. Od leta 2008 je vpisan tudi v register nosilcev domače in umetnostne obrti, ki ga vodi obrtno-podjetniška zbornica. Prav njegova zasluga je, da je bilo prekritih več objektov kulturne dediščine in spomenikov. Ogromno časa pa je posvetil obnovi domače kmetije. Celovito je restavriral kaščo z mizarsko delavnico in kovačijo, sušilnico sadja, senik in mogočen kozolec toplar iz druge polovice 19. stoletja pa žago venecijanko iz leta 1905, ki je najprej delovala na vodni pogon s pomočjo prenosnih mehanizmov, speljanih z oddaljenega potoka, danes pa jo poganja elektrika.
Med letošnjimi dobitniki Steletove nagrade Slovenskega konservatorskega društva je tudi Slavko Šorli iz Kneških Raven na Tolminskem, ki ima le še štiri stalne prebivalce. Pred osmimi leti se je prav na njegovo pobudo vas na več kot 700 metrih nadmorske višine priključila Triglavskemu narodnemu parku. Nagrado si je prislužil z obnovo gospodarskih objektov na domačiji ter obnovo slamnatih in lesenih streh na objektih kulturne dediščine v Posočju. Je namreč eden zadnjih mojstrov s tem znanjem, ki se ga je priučil od svojega očeta Avguština.
Slavko Šorli obnavlja slamnate in lesene strehe na objektih kulturne dediščine v Kneških Ravnah na Tolminskem
Med letošnjimi dobitniki Steletove nagrade Slovenskega konservatorskega društva je tudi Slavko Šorli iz Kneških Raven na Tolminskem, ki imajo le še štiri stalne prebivalce. Pred osmimi leti se je prav na njegovo pobudo vas na več kot 700 metrih nadmorske višine priključila Triglavskemu narodnemu parku. Nagrado si je prislužil z obnovo gospodarskih objektov na domačiji ter obnovo slamnatih in lesenih streh na objektih kulturne dediščine v Posočju. Je namreč eden zadnjih mojstrov s tem znanjem, ki se ga je priučil od svojega očeta Avguština.
“Včasih so imeli pri gradnji zelo enostavne in kvalitetne rešitve, ki so bile hkrati tudi lepe. Danes se mi zdi, da vidim tri četrtine kiča.”
Slavko Šorli je edini verificiran izdelovalec slamnatih streh, kakršne so bile značilne za severno Primorsko. Od leta 2008 je vpisan tudi v register nosilcev domače in umetnostne obrti, ki ga vodi obrtno-podjetniška zbornica. Prav njegova zasluga je, da je bilo prekritih več objektov kulturne dediščine in spomenikov. Ogromno časa pa je posvetil obnovi domače kmetije. Celovito je restavriral kaščo z mizarsko delavnico in kovačijo, sušilnico sadja, senik in mogočen kozolec toplar iz druge polovice 19. stoletja pa žago venecijanko iz leta 1905, ki je najprej delovala na vodni pogon s pomočjo prenosnih mehanizmov, speljanih z oddaljenega potoka, danes pa jo poganja elektrika.
V peterokotnem stolpu na Ljubljanskem gradu si lahko še vse do 5. aprila ogledate razstavo fotografij, opremljenih z zgodbami o nekdanjem življenju na Ljubljanskem gradu: Mama, a bomo zdaj graščaki? Gre za pripovedi nekdanjih stanovalcev, ki so bili po večini takrat otroci, zato ne preveč grajsko življenje včasih opisujejo lepše, kot je bilo verjetno v resnici.
Mihi je na dan mučenikov spraševal, katera dieta deluje in katera ne. Si tudi vi delate smuti iz goji jagod?
Mihi je na dan mučenikov spraševal, katera dieta deluje in katera ne. Si tudi vi delate smuti iz goji jagod?
V oddaji Klub klubov bo na sporedu koncert Polone Kasal in Kalúja, ki ga je ekipa Radija slovenija posnela v SiTi teatru v Ljubljani 15. januarja letos. Eden najbolj pronicljivih in nežnih kantavtorjev v slovenskem prostoru je bil in s svojo zapuščino ostaja Tomaž Pengov. Polona Kasal je po svoje doživela njegovo bogato in globoko ustvarjalnost. S sodelavcem Luko Uršičem – Kalújem sta znane in manj znane skladbe slekla in ponovno oblekla v minimalistično elektronsko popotovanje. Redakcija Jernej Vene.
V oddaji Klub klubov bo na sporedu koncert Polone Kasal in Kalúja, ki ga je ekipa Radija slovenija posnela v SiTi teatru v Ljubljani 15. januarja letos. Eden najbolj pronicljivih in nežnih kantavtorjev v slovenskem prostoru je bil in s svojo zapuščino ostaja Tomaž Pengov. Polona Kasal je po svoje doživela njegovo bogato in globoko ustvarjalnost. S sodelavcem Luko Uršičem – Kalújem sta znane in manj znane skladbe slekla in ponovno oblekla v minimalistično elektronsko popotovanje. Redakcija Jernej Vene.
Mihi je v torkovem jutru spraševal, kdo je boljši voznik - moški ali ženske?
Aleš Smrekar in Igor Tominec sta se vrnila s SP v alpskem smučanju. Kako je potekalo njuno delo, kako se dopolnjujeta, kako sta se pogovarjala s Tino Maze?
Mihi je v jutranjih nebulozah poslušalce spraševal, na kakšno glasbo žurajo na pustnih karnevalih.
V jutranjih nebulozah se je Mihi spraševal, kdo je dobri sosed? Oziroma, kaj definira dobrega soseda?
Potovanje skozi čas od nekdaj prevzema človeško domišljijo, a kljub številnim, manj ali bolj posrečenim poskusom, ta podvig še nikomur ni uspel. Lahko pa v prihodnost pošiljamo sporočila in predmete. Za to ne potrebujemo zapletene tehnologije in fizikalnih izračunov, temveč le časovno kapsulo, kakršno so nedavno odkrili v Kopru. Stara je 108 let, v zid stare meščanske hiše jo je vgradil Josip Ahtik. A ni edini, ki je uporabil tovrstno komuniciranje. Med koprskimi zidovi lahko odkrijemo marsikaj. Več o tem Matej Rodela.
Starejši in ljudje s spominom vedo povedati, da je zima vsako leto. Zakaj potem taka panika, ko pade sneg?
V jutranjih nebulozah je Mihi spraševal, kakšni so kriteriji, da nekomu za nekaj postanemo nevoščljivi oziroma "fouš". Slišali smo tudi himno foušiji.
Zasavski mladci Koala Voice igrajo na križišču rocka, modernega popa in disca. Kot pravijo sami, so lahko včasih zaletavo razbijaški, drugič nesramno popasti. Sprva nedolžna ideja po druženju in špilanju v prostoru za vaje, se je leta 2012 prestavila na lokalna koncertna prizorišča, leto kasneje pa že peljala na Vičstock in Rock Otočec. V petek pa so v studiu 26 Radia Slovenija posneli mini koncert za Val 202. Koala Voice sestavljajo: Manca Trampuš – vokal, kitara, Domen Don Holc – kitara, Miha Prašnikar – bobni, spremljevalni vokal in Tilen Prašnikar – bas kitara.
Mihi v jutru s poslušalci razpravlja o kreditih in pufih. Koliko pufa si še lahko privoščimo preden bomo začeli kupovati sir na kupone?
Zakaj objavljamo selfieje z zdravimi obroki in vremenskimi pojavi? Ter zakaj so družbena omrežja polna citatov triletnih otrok? V torkovem jutru z Mihijem.
Mihi se je v torkovem jutru pogovarjal z vsemi, ki imajo izkušnje z zavarovanjem parkirišča z gajbico. Ta je lahko še posebej priročna, če ste s svojega parkirnega mesta pravkar očistili sneg.
Neveljaven email naslov