Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Manj bleščeči del življenja zvezdnikov elektronske glasbe

14.07.2018

DJ Umek, Marko Nastić, Burak Yeter, Mike Vale in Damjan Bizilj o napornem življenjskem slogu didžejev, ki lahko vodi do hudih težav z zdravjem. Ko imaš enkrat ekipo več deset ljudi, ki je odvisna predvsem od tvojih špilov in ustvarjanja nenehnih hitov, so pritiski enormni.

DJ Umek, Marko Nastić, Burak Yeter, Mike Vale in Damjan Bizilj o napornem življenjskem slogu didžejev, ki lahko vodi do hudih težav z zdravjem

V hotelu v Omanu najdejo truplo 28-letnega Tima Berglinga. Švedskega mladeniča, ki ga cel svet pozna pod vzdevkom Avicii. Didžejski svet se je zavil v črnino. Tim Bergling je ime, ki je zagotovo najbolj zaznamovalo razcvet EDM glasbe. In njen prodor v mainstream.

Njegova smrt je seveda sprožila številne razprave o tem, kako naporen je svet didžejstva. Pritiski so enormni, saj se festivali in zabave množijo kot gobe po dežju. Avicii je v »visoki« sezoni nastopal vsak večer. Včasih tudi po dvakrat. Na različnih prizoriščih. Poleg nastopanja pa je še vedno ohranjal visok tempo ustvarjanja novih komadov.

“Avicii je bil hiter kot strela. Pri ustvarjanju je bil videti kot mulc, ki igra Nintendo.” – Mike Einziger, kitaristom skupine Incubus, ki je ustvarjal skupaj z Aviciijem

Več kot 800 nastopov v osmih letih. Prehiter tempo ter nezdrav način življenja, začinjen z drogami in predvsem alkoholom. Vse to je le še poslabšalo zdravstvene težave, ki so prvič resneje udarile leta 2012, ko je moral za teden dni v bolnišnico. Diagnoza: akutni pankreatitis. A takrat je Avicii zavrnil zdravljenje, ker da je prezaseden. Dve leti pozneje, ko je moral odpovedati nekaj nastopov, se je vendarle odločil za operacijo. Kar je ostalo javnosti skrito, pa so bile Aviciijeve težave s psiho.

Ko imaš enkrat ekipo več deset ljudi, ki je odvisna predvsem od tvojih špilov in ustvarjanja nenehnih hitov, so pritiski enormni.

Posledice ekstremnega življenjskega sloga didžejev

Poletna festivalska sezona je precej naporna, pravi eden naših najbolj znanih didžejev in producentov, Mike Vale. Didžeji ponoči zabavajo večtisočglave množice, podnevi pa potujejo s prizorišča na prizorišče. Časa za spanje tako rekoč ni.

“Spiš lahko le nekaj ur na letalu, a to je moten spanec. Na podlagi tega se lahko razvije anksioznost ali depresija, saj tvoja biološka ura ni naravnana.” – Mike Vale

Damjan Bizilj je tour manager DJ Umeka, pravi, da pravzaprav nima bioritma. In ogromno potuje, toliko je na letalu, da bi lahko prišel do Lune in nazaj. Dvakrat!

“Ko je večina ljudi na dopustih, mi delamo največ in pod največjim pritiskom. Počitnice so bile včasih januarja, a ZDA so postale tako velik trg za elektronsko glasbo, da januarja veliko nastopov opravimo v Ameriki. Počitnic v bistvu ni več.” – Damjan Bizilj

DJ Umek je naše največje ime elektronske scene, od nastopa do nastopa potuje že lep del življenja. “Vsak trenutek moraš izkoristiti za počitek in spanje, to je bistveno za zdravje. To je v bistvu samotno življenje, ves čas si na letalih in v hotelskih sobah.

Burak Yeter je turški DJ, ki v Londonu vodi šolo za mlade didžeje. Ta služba je izjemno naporna, zato vsak trenutek izkoristim za spanje. To vedno znova poudarjam tudi svojim študentom. Tudi če si največji didžej na svetu, si moraš vedno vzeti čas za počitek.

“Ghost-producing”

Tabu tema v glasbenem svetu. Je pa nekaj podobnega kot ghost-writing, pisatelji zvezdniki torej najemajo mlade, neznane pisatelje, ki napišejo knjižne uspešnice. Oziroma jih prodajo za lepe vsote, ampak pri tem niso nikjer navedeni ali podpisani. Podobno je v glasbi.

“Mladim producentom ponudijo precej denarja in pričakujejo vrhunski izdelek. Če niso zadovoljni, je treba izdelek popravljati. Na koncu producent naredi komad za nekoga drugega in z njim nima nič več.” – Mike Vale


Val 202

2505 epizod

Val 202

2505 epizod


Manj bleščeči del življenja zvezdnikov elektronske glasbe

14.07.2018

DJ Umek, Marko Nastić, Burak Yeter, Mike Vale in Damjan Bizilj o napornem življenjskem slogu didžejev, ki lahko vodi do hudih težav z zdravjem. Ko imaš enkrat ekipo več deset ljudi, ki je odvisna predvsem od tvojih špilov in ustvarjanja nenehnih hitov, so pritiski enormni.

DJ Umek, Marko Nastić, Burak Yeter, Mike Vale in Damjan Bizilj o napornem življenjskem slogu didžejev, ki lahko vodi do hudih težav z zdravjem

V hotelu v Omanu najdejo truplo 28-letnega Tima Berglinga. Švedskega mladeniča, ki ga cel svet pozna pod vzdevkom Avicii. Didžejski svet se je zavil v črnino. Tim Bergling je ime, ki je zagotovo najbolj zaznamovalo razcvet EDM glasbe. In njen prodor v mainstream.

Njegova smrt je seveda sprožila številne razprave o tem, kako naporen je svet didžejstva. Pritiski so enormni, saj se festivali in zabave množijo kot gobe po dežju. Avicii je v »visoki« sezoni nastopal vsak večer. Včasih tudi po dvakrat. Na različnih prizoriščih. Poleg nastopanja pa je še vedno ohranjal visok tempo ustvarjanja novih komadov.

“Avicii je bil hiter kot strela. Pri ustvarjanju je bil videti kot mulc, ki igra Nintendo.” – Mike Einziger, kitaristom skupine Incubus, ki je ustvarjal skupaj z Aviciijem

Več kot 800 nastopov v osmih letih. Prehiter tempo ter nezdrav način življenja, začinjen z drogami in predvsem alkoholom. Vse to je le še poslabšalo zdravstvene težave, ki so prvič resneje udarile leta 2012, ko je moral za teden dni v bolnišnico. Diagnoza: akutni pankreatitis. A takrat je Avicii zavrnil zdravljenje, ker da je prezaseden. Dve leti pozneje, ko je moral odpovedati nekaj nastopov, se je vendarle odločil za operacijo. Kar je ostalo javnosti skrito, pa so bile Aviciijeve težave s psiho.

Ko imaš enkrat ekipo več deset ljudi, ki je odvisna predvsem od tvojih špilov in ustvarjanja nenehnih hitov, so pritiski enormni.

Posledice ekstremnega življenjskega sloga didžejev

Poletna festivalska sezona je precej naporna, pravi eden naših najbolj znanih didžejev in producentov, Mike Vale. Didžeji ponoči zabavajo večtisočglave množice, podnevi pa potujejo s prizorišča na prizorišče. Časa za spanje tako rekoč ni.

“Spiš lahko le nekaj ur na letalu, a to je moten spanec. Na podlagi tega se lahko razvije anksioznost ali depresija, saj tvoja biološka ura ni naravnana.” – Mike Vale

Damjan Bizilj je tour manager DJ Umeka, pravi, da pravzaprav nima bioritma. In ogromno potuje, toliko je na letalu, da bi lahko prišel do Lune in nazaj. Dvakrat!

“Ko je večina ljudi na dopustih, mi delamo največ in pod največjim pritiskom. Počitnice so bile včasih januarja, a ZDA so postale tako velik trg za elektronsko glasbo, da januarja veliko nastopov opravimo v Ameriki. Počitnic v bistvu ni več.” – Damjan Bizilj

DJ Umek je naše največje ime elektronske scene, od nastopa do nastopa potuje že lep del življenja. “Vsak trenutek moraš izkoristiti za počitek in spanje, to je bistveno za zdravje. To je v bistvu samotno življenje, ves čas si na letalih in v hotelskih sobah.

Burak Yeter je turški DJ, ki v Londonu vodi šolo za mlade didžeje. Ta služba je izjemno naporna, zato vsak trenutek izkoristim za spanje. To vedno znova poudarjam tudi svojim študentom. Tudi če si največji didžej na svetu, si moraš vedno vzeti čas za počitek.

“Ghost-producing”

Tabu tema v glasbenem svetu. Je pa nekaj podobnega kot ghost-writing, pisatelji zvezdniki torej najemajo mlade, neznane pisatelje, ki napišejo knjižne uspešnice. Oziroma jih prodajo za lepe vsote, ampak pri tem niso nikjer navedeni ali podpisani. Podobno je v glasbi.

“Mladim producentom ponudijo precej denarja in pričakujejo vrhunski izdelek. Če niso zadovoljni, je treba izdelek popravljati. Na koncu producent naredi komad za nekoga drugega in z njim nima nič več.” – Mike Vale


15.03.2022

Gledališče, ki je tudi zaklonišče

Tanya Shelepko je režiserka v ProEnglish Theatre v Kijevu, to je edino angleško govoreče gledališče v Ukrajini. Ker so njihovi prostori v kleti, se je že prvi dan vojne gledališče spremenilo v zaklonišče, kjer preživljajo dneve in noči, tudi delovno, saj nadaljujejo s pripravo predstave. Ko zatulijo sirene, pa se jim pridružijo tudi bližnji sosedi. Tatjana Pirc se je pogovarjala s Tanyo Shelepko. Poklicala jo je v Kijev.


15.03.2022

Vpliv vojne v Ukrajini na turizem

V turističnih agencijah zaradi vojne v Ukrajini opažajo zadržanost pri rezervacijah, množičnih odpovedi pa še nimajo. Z vojno so se razmere spremenile, struktura turistov bo drugačna. "Za ameriški, kitajski, avstralski trg je vojna v Ukrajini vojna v Evropi," pravi profesor Janez Mekinc s portoroške fakultete za turistične študije Turistica.


10.03.2022

Delo od doma tudi po epidemiji?

Med epidemijo je torej delo od doma postalo nova realnost, ki se je je večina zaposlenih navadila do te mere, da danes lahko govorimo o problematiki vračanja na delovno mesto. Številni si namreč želijo ostati doma, misel na vračanje v pisarne in druge kraje dela pa jim povzroča resno stisko. Mogoče se med njimi prepoznate tudi sami, zato prisluhnite prispevku Nataše Žunić o prednostnih in slabostih dela od doma.


10.03.2022

Ievgen Klopotenko - ukrajinski chef iz Kijeva

Ievgen Klopotenko je ukrajinski chef iz Kijeva. Pred sedmimi leti je postal zmagovalec tekmovanja Masterchef, po tem pa odprl svojo restavracijo. Svoj čas iz znanje je pred 24. februarjem 2022 posvečal predvsem popularizaciji in modernizaciji ukrajinske kuhinje, trudi se, da bi UNESCO boršč priznal za ukrajinsko kulturno dediščino. Zdaj je njegovo delo prekinila vojna, zato je v svojem slogu zagnal iniciativo "Make borscht not war", v kateri vabi, naj ljudje po svetu podprejo Ukrajino tudi na tovrsten način - da skuhajo boršč, fotografijo pa objavijo na družabnih omrežjih. Jevgen je sicer ostal v Kijevu, delo pa popolnoma prilagodil vojni. Svojo restavracijo je tako spremenil v kuhinjo, v kateri na dan nastane tisoč obrokov za razseljene Ukrajince in vojake na frontah, ker pa ima v restavraciji tudi zaklonišče, tam redno biva od 15 do 20 Ukrajincev.


09.03.2022

Stopimo skupaj za Ukrajino

RTV Slovenija v sodelovanju z Rdečim križem Slovenije in Slovensko karitas pripravlja dobrodelni koncert za pomoč beguncem – Stopimo skupaj za Ukrajino. Dobrodelna sredstva se bodo zbirala tudi dan po koncertu, v sredo 9. marca. Telefonski številki 01 473 98 78 in 01 472 00 11 za zbiranje sredstev bosta znova aktivni med ponovitvijo koncerta, danes od 13.00 ure naprej na TV SLO 2. Ves čas pa je mogoče darovati prek sporočil SMS: 5 evrov boste darovali, če boste na številko 1919 poslali ključno besedo UKRAJINA5, 10 pa, če boste na 1919 poslali besedo UKRAJINA10.


08.03.2022

Dr. Katja Mihurko Poniž

8. marec, mednarodni dan žensk, ni namenjen le podarjanju cvetja in čokoladic, je tudi dan za kritičen premislek o položaju žensk v družbi na številnih področjih. O ženskih avtoricah v literaturi in učnih programih smo govorili z dr. Katja Mihurko Poniž, literarno zgodovinarko, dramaturginjo in urednico, vodjo Raziskovalnega centra za humanistiko v Novi Gorici.


08.03.2022

Ne gre za materialno, ampak za notranjo moč

V enem izmed ljubljanskih hostlov je že nameščenih 67 ljudi iz Ukrajine, ki so prišli v Slovenijo, potem ko se je na njihovo prošnjo za pomoč odzval Slovenski mladinski orkester z Živo Ploj Peršuh, dirigentko in umetniškim vodjo SNG Opera in balet Ljubljana. Gre za mlade glasbenike Mladinskega simfoničnega orkestra Ukrajine in njihove družinske člane. Z nekaterimi je govorila Veronika Gnezda.


07.03.2022

Analiza razmer v Ukrajini z dr. Uršem Lipuščkom

Kakšno vlogo bi lahko odigrala Kitajska v doseganju sporazuma med Rusijo in Ukrajino? Koliko je verjetnosti, da bi Rusija ublažila zahodnih sankcij tudi s kitajsko gospodarsko pomočjo? Kolikšen delež ljudi sploh podpira Putina v vojni proti Ukrajini?


07.03.2022

Solidarnost je najmočnejše orožje, ki ga imamo proti vojni

Darja in Vitalina sta Ukrajinki, ki sta s pomočjo Aljoše in Olge iz Ukrajine uspešno prišli v Barcelono. V Barcelono smo poklicali Aljošo Slameršaka.


05.03.2022

Mir in vojna: Branje poezije za mir v Ukrajini

V Rusiji imajo tri združenja PEN. Eno izmed njih je nedavno v pismu, polnem vojnega podpihovanja, podprlo Putina. Slovenski center PEN, Društvo slovenskih književnih prevajalcev in Društvo slovenskih pisateljev so v pisateljski vili na Tomšičevi ulici organizirali branje poezije za mir v Ukrajini, ki so ga naslovili Mir in vojna. Dogodku bo sledilo še več podobnih, pesniki in pesnice, pisatelji in pisateljice ter vsi člani in članice centra PEN pa si bodo še naprej prizadevali za mir.


05.03.2022

Mir in vojna: Branje poezije za mir v Ukrajini

V Rusiji imajo tri združenja PEN. Eno izmed njih je nedavno v pismu, polnem vojnega podpihovanja, podprlo Putina. Slovenski center PEN, Društvo slovenskih književnih prevajalcev in Društvo slovenskih pisateljev so v pisateljski vili na Tomšičevi ulici organizirali branje poezije za mir v Ukrajini, ki so ga naslovili Mir in vojna. Dogodku bo sledilo še več podobnih, pesniki in pesnice, pisatelji in pisateljice ter vsi člani in članice centra PEN pa si bodo še naprej prizadevali za mir.


03.03.2022

Karmen Švegl: Ruski napad je potisnil Ukrajino v naročje zahoda

O aktualnem dogajanju v Ukrajini z našo dopisnico Karmen Švegelj. Pogovarjali smo se v četrtek ob 10.45, opisuje razmere v bližini Kijeva, nočno dogajanje, razmah lažnih novic, poročanje ukrajinskih medijev in vzdušje med prebivalci.


03.03.2022

Jutranja vremenska napoved v sodelovanju z BBC

Ugotovljeno je bilo, da je bil naš uvodni jutranji pozdrav strokovno novinarsko nedodelan, neaktualen, predvsem pa ne dovolj objektiven, ne dovolj nepristranski, da bi ustrezal novim visokim standardom javne komunikacije. Prav tako se o resničnosti podatkov o temperaturah pred objavo nismo posvetovali z Uradom vlade za komuniciranje, kjer bi nam lahko informacije preverili oziroma ustrezno prefiltrirali. Zato smo uvodni pozdrav na novo sestavili in mu za pravo ažurnost, aktualnost dodali podatke o temperaturah po državi od dneva prej. Smo se pa – zasledujoč najsodobnejše trende v medijski produkciji tudi na Radiu – za ta poseben projekt dogovorili za programsko sodelovanje z britansko medijsko hišo BBC.


01.03.2022

Mojmir Mrak: Gre za resen pritisk na Rusijo, ki pa je lahko tudi nevaren

Dr. Mojmir Mrak je redni profesor za mednarodne finance in ekonomske politike Evropske unije na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Poklicali smo ga za komentar o nekaterih finančnih ukrepih proti Rusiji, predvsem v povezavi z bankami, kot vemo, so med drugim tudi v Sloveniji zaprte poslovalnice ruske Sberbanke.


01.03.2022

Protestno pismo ruskih znanstvenikov

Zaradi nesmiselne vojne, njenih posledic in pretrganih stikov s svetom so se s protestnim pismom oglasili tudi ruski znanstveniki. Na spletni strani, kjer je objavljen njihov oster protivojni protest, piše, da nenehno prejemajo nove podpise, ki jih na seznam dodajajo, kolikor je mogoče hitro in da je podpisnikov že več kot 5360. Tatjana Pirc se je pogovarjala z enim izmed njih.


28.02.2022

Da bo pomoč Ukrajincem v stiski zares dosegla svoj cilj

Hitrost in intenzivnost, s katerima je prišlo do vojne v Ukrajini, sta sprožili tudi veliko potrebo po humanitarni pomoči. Na poziv Ukrajine in drugih držav, ki že sprejemajo begunce, se je odzvala tudi Slovenija. Vlada je prek različnih mehanizmov že namenila materialno in finančno pomoč, odzvali pa so se tudi prebivalci. Kako je mogoče pomagati, kakšne so pasti pomoči manj znanim organizacijam ali samoorganiziranim skupinam?


28.02.2022

Ob svetovnem dnevu redkih bolezni: Zakaj ravno meni?

Ob svetovnem dnevu redkih bolezni se obeta razširitev programa presejalnega testiranja za novorojenčke, ki bi omogočila hitro odkrivanje in zdravljenje bolezni ter v nekaterih primerih preprečila smrt. Predstavljamo zgodbo dveletne Maše in njene mame Irene.


26.02.2022

Predsednik Pahor izbrisanim: Sprejmite opravičilo v mojem imenu in imenu države

Ravno na dašnji dan, 26. februarja je 30 let od izbrisa 25.671 ljudi, med njimi več kot 5000 otrok iz registra stalnega prebivalstva. Predsednik države se je po 30-ih letih za izbris opravičil v svojem imenu in imenu države. Dogodka se je v predsedniški palači udeležila Nataša Štefe.


26.02.2022

Sergej Sumlenni: Bojim se, da je treba denacificirati Rusijo

"Vedeli smo, da bi se to lahko zgodilo, pričakovali smo to, ampak nihče tega ni hotel sprejeti. Vedeli smo, da Putin sanja o ponovni vzpostavitvi Sovjetske zveze, vedeli smo, da je to človek, ki želi napasti sosednje države, vedeli smo, da ruska vojska trenutno okupira dele Gruzije, Moldavije, Belorusije in dele Ukrajine, a še vedno so skoraj vsi v Evropi in ZDA govorili, da moramo graditi dialog z Rusijo, da moramo govoriti in najti kompromis." Politični analitik Sergej Sumlenny je vidno razočaran nad dejanji nekaterih držav Evropske unije ob ruski vojaški invaziji v Ukrajini. O Putinovem razlogu, da želi denacificirati Ukrajino: "Ukrajina je država, katere predsednik je ob izvolitvi govoril le rusko, ukrajinsko pa ne, a je dobil 73 odstotkov glasov na volitvah. Tako državo le težko imenujemo nacistična. Rusi radi govorijo o boju proti fašizmu, vsakogar, ki ga ne marajo, imenujejo fašist. Država, ki bi jo morali denacificirati, je Rusija. Država s šovinistično ideologijo, z visoko stopnjo militarizacije družbe, ki sproža napadalne vojne proti sosednjim državam. V Rusiji ni svobodnih medijev, močna je vloga države v gospodarstvu, vezi med vojsko in političnim vrhom so močne, vse to so bile značilnosti Nemčije v 30. letih. Bojim se, da je treba denacificirati Rusijo."


25.02.2022

Marija Sotnikova Štravs, Ukrajinka, ki živi v Sloveniji

Marija Sótnikova Štravs prihaja iz Luganske regije na vzhodu Ukrajine, ki jo je pred dnevi priznala Rusija. Je prevajalka za ruščino, ukrajinščino, poljščino, angleščino in slovenščino. Luka Hvalc jo je vprašal, kakšne so zadnje razmere v njeni domovini.


Stran 5 od 126
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov