Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Luna bo nocoj mrknila za najdlje v tem stoletju, za nameček pa se Mars na ogled postavlja v bleščeči rdeči opravi.
Luna bo nocoj mrknila za najdlje v stoletju, Mars pa se na ogled postavlja v bleščeči rdeči opravi
Luna bo malo pred pol deveto zvečer začela vstopati v Zemljino senco, kar bo od začetka tudi zelo lepo vidno, iz Zemljine sence pa bo izstopila malo po polnoči. V Ljubljani se popolni mrk (Luna je cela v Zemljini senci) začne ob 21. uri 30 minut in konča ob 23. uri 13 minut. Tokratni mrk bo dolg uro in 43 minut, kot zanimivost povejmo, da bo to samo slabe štiri minute manj od najdaljšega Luninega mrka v dva tisoč letih, konec maja 318 je bil namreč mrk dolg skoraj uro in 47 minut. Luna ob mrku ne bo izginila, ampak se bo obarvala v rdečo oziroma opečnato rdečo.
Kako nastane Lunin mrk? Sonce, Luna in Zemlja morajo biti poravnani v ravni črti, pri čemer je Zemlja na sredini. Sončna svetloba se zaradi tega od Lune ne more odbijati, kar zaznamo kot Lunin mrk.
“Čeprav takšni Luni pravijo tudi krvava, bodite brez skrbi. Doslej še niso našli dokazov, da bi imela lahko takšna Luna kaj zraven pri nesrečah, slabem počutju in kar ji podobnega še pripisujejo oziroma s tem strašijo.” – Boris Kham, upokojeni profesor fizike in ljubiteljski astronom
Če ste v preteklih nočeh pogledovali proti južnemu nebu in se spraševali, kaj je tista svetla rdeča pika, povejmo, da je to Mars. Ta je prav zdaj v opoziciji, torej položaju, ko je – gledano z Zemlje – na nasprotni strani kot Sonce. V opozicijo prihaja vsakih 26 mesecev. Letošnja opozicija je nekaj posebnega, saj je Mars zelo blizu, tako velik bo spet šele čez 17 let. V objektiv ga že leta lovi Matej Mihelčič, urednik Spikinega spletišča, astrofotograf in popularizator astronomije. “Za opazovanje potrebujemo dober teleskop in izurjeno oko, daljnogled ne bo zadostoval. Veliko bolj hvaležno delo je Mars fotografirati s posebnimi planetarnimi kamerami.” Velike opozicije Marsa pogosto skazijo peščeni viharji.
“Trenutno na Marsu divja globalni vihar. Viharji nastanejo, ker je Mars bližje Soncu, s tem pa na njem nastajajo tudi večje temperaturne razlike. Prav zato je na primer Nasa sondo Opportunity dala v stanje hibernacije.”
Tako Mars kot Luno bo nocoj mogoče gledati na katerem od številnih javnih opazovanj nočnega neba. Sogovornik o Luni Boris Kham pripravlja opazovanje na Kureščku nad Igom, na Primorskem vabljeni na observatorij Voglarji v Trnovo pri Gorici. Na Celjskem bodo teleskope obrnili proti jugovzhodu v Observatoriju Srečka Lavbiča v Galiciji v Žalcu, v Mariboru pa pred Filozofsko fakulteto. Vabljeni tudi na Kozjansko na Prevorje in na Jelenov greben pri Podčetrtku. Zagotovo se bo v nebo gledalo še marsikje, tako da preverite pri svojih lokalnih astronomskih društvih.
Luna bo nocoj mrknila za najdlje v tem stoletju, za nameček pa se Mars na ogled postavlja v bleščeči rdeči opravi.
Luna bo nocoj mrknila za najdlje v stoletju, Mars pa se na ogled postavlja v bleščeči rdeči opravi
Luna bo malo pred pol deveto zvečer začela vstopati v Zemljino senco, kar bo od začetka tudi zelo lepo vidno, iz Zemljine sence pa bo izstopila malo po polnoči. V Ljubljani se popolni mrk (Luna je cela v Zemljini senci) začne ob 21. uri 30 minut in konča ob 23. uri 13 minut. Tokratni mrk bo dolg uro in 43 minut, kot zanimivost povejmo, da bo to samo slabe štiri minute manj od najdaljšega Luninega mrka v dva tisoč letih, konec maja 318 je bil namreč mrk dolg skoraj uro in 47 minut. Luna ob mrku ne bo izginila, ampak se bo obarvala v rdečo oziroma opečnato rdečo.
Kako nastane Lunin mrk? Sonce, Luna in Zemlja morajo biti poravnani v ravni črti, pri čemer je Zemlja na sredini. Sončna svetloba se zaradi tega od Lune ne more odbijati, kar zaznamo kot Lunin mrk.
“Čeprav takšni Luni pravijo tudi krvava, bodite brez skrbi. Doslej še niso našli dokazov, da bi imela lahko takšna Luna kaj zraven pri nesrečah, slabem počutju in kar ji podobnega še pripisujejo oziroma s tem strašijo.” – Boris Kham, upokojeni profesor fizike in ljubiteljski astronom
Če ste v preteklih nočeh pogledovali proti južnemu nebu in se spraševali, kaj je tista svetla rdeča pika, povejmo, da je to Mars. Ta je prav zdaj v opoziciji, torej položaju, ko je – gledano z Zemlje – na nasprotni strani kot Sonce. V opozicijo prihaja vsakih 26 mesecev. Letošnja opozicija je nekaj posebnega, saj je Mars zelo blizu, tako velik bo spet šele čez 17 let. V objektiv ga že leta lovi Matej Mihelčič, urednik Spikinega spletišča, astrofotograf in popularizator astronomije. “Za opazovanje potrebujemo dober teleskop in izurjeno oko, daljnogled ne bo zadostoval. Veliko bolj hvaležno delo je Mars fotografirati s posebnimi planetarnimi kamerami.” Velike opozicije Marsa pogosto skazijo peščeni viharji.
“Trenutno na Marsu divja globalni vihar. Viharji nastanejo, ker je Mars bližje Soncu, s tem pa na njem nastajajo tudi večje temperaturne razlike. Prav zato je na primer Nasa sondo Opportunity dala v stanje hibernacije.”
Tako Mars kot Luno bo nocoj mogoče gledati na katerem od številnih javnih opazovanj nočnega neba. Sogovornik o Luni Boris Kham pripravlja opazovanje na Kureščku nad Igom, na Primorskem vabljeni na observatorij Voglarji v Trnovo pri Gorici. Na Celjskem bodo teleskope obrnili proti jugovzhodu v Observatoriju Srečka Lavbiča v Galiciji v Žalcu, v Mariboru pa pred Filozofsko fakulteto. Vabljeni tudi na Kozjansko na Prevorje in na Jelenov greben pri Podčetrtku. Zagotovo se bo v nebo gledalo še marsikje, tako da preverite pri svojih lokalnih astronomskih društvih.
Kakšen vpogled v filmsko ustvarjalnost nam letos v sedmih programskih sekcijah z 22. celovečernimi filmi in tekmovalnim programom kratkega filma ponuja Liffe?
Franc Dolinar in Alojz Levstik sta 7. novembra 1920 v Ljubljani ustanovila Podporno društvo slepih, ki je bila prva slovenska invalidska organizacija. Sprva je bil njen namen zbiranja sredstev za pomoč revnim slepim, ki pa so bili takrat odvisni le od dobre volje svojcev in znancev. Danes pa je to organizacija, ki skrbi za socialne programe za pomoč pri kompenzaciji posledic okvare vida, pri ozaveščanju javnosti pa opozarja tudi na dostopnost v urbanem okolju. Pokrajinski muzej Maribor in Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije sta ob 100. obletnici postavila razstavo slik in fotografij, ki so delo 19 slepih in slabovidnih avtoric in avtorjev iz različnih slovenskih krajev.
V Škofji Loki so pod okriljem Centra slepih, slabovidnih in starejših odprli prvo rdečo ceno za obolele s covidom-19 izven uradnih prostorov centra, zato smo preverili, kako so si v coni organizirali delo in življenje.
Aleš Črnič opominja na liberalni koncept svobode, da moja svoboda sega do meja svobode drugih. »Ravno zato, ker nam je tako pomembna ta pravica in se je nujno boriti zanjo, se moramo pri njenem prakticiranju obnašati odgovorno. Tudi v pravni praksi je kodificirano to zgodovinsko pravilo, da si lahko veliko več privoščimo, ko svobodo govora usmerjamo proti nosilcem moči, oblasti, avtoritetam. Veliko bolj moramo biti previdni, ko jo usmerjamo proti zapostavljenim.« Danes se svobodo govora zamenjuje z domnevno pravico do hujskanja in širjenja sovraštva. »Ko pa je treba zares braniti svobodo govora, da pokažemo na srhljive točke, na glavne probleme in njihove nosilce, ki so zmeraj nosilci moči, takrat pa je svoboda govora omejevana.«
Obletnica albuma tokrat z njenim akterjem v živo. Andrej Šifrer obeležuje trideseto obletnico izida albuma Hiti počasi, ki je nastal po dolgoletnem diskografskem premoru. Posnel ga je v Nashvilleu, gre za njegov poklon vzornikom, ki so zaznamovali tudi njegov glasbeni izraz.
Študentske družine so tiste izjeme, ki jim država ta hip dovoljuje bivanje v študentskih domovih. Te so stalni dom za približno tretjino študentskih družin. Mlade starše pa so zaostrene epidemiološke razmere postavile pred še večje izzive, med študijem na daljavo morajo namreč skrbeti še za otroke, saj večina malčkov v teh dneh ostaja doma. Kako se študentski starši spopadajo s čustvenimi, partnerskimi in študijskimi izzivi, tudi v primerjavi s preteklostjo, je poizvedela Eva Lipovšek.
Nemški raziskovalci so v okviru študije Restart-19 ugotovili, da je tveganje za okužbo s koronavirusom na koncertih nizko, a le pod strogimi pogoji izvedbe.
Zvok. Zvočna ekologija. Prostor. Različni načini poslušanja. To so le nekatera raziskovalna izhodišča Steklenika - galerije za zvok, bioakustiko in umetnost, ki je skupni projekt Cone, zavoda za procesiranje sodobne umetnosti, in Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani. Steklenik – v parku Tivoli je zdaj sicer zaprt, a je v teh novembrskih dneh zavod Cona začel nov program lokacijskih FM-sprehodov. O tem smo se pogovarjali z umetniško vodjo zavoda CONA Ireno Pivka.
Raziskovalci društva Morigenos so po obvestilu slovenskih ribičev izsledili in opazovali dva brazdasta kita, ki sta zašla v naše morje. To je druga največja žival na svetu, močno ogrožena zaradi dejavnosti človeka.
O aktualnem volilnem dogajanju v ZDA se pogovarjamo z našim dopisnikom Andrejem Stoparjem.
Pred dobrim tednom dni je Univerzitetni klinični center Ljubljana na spletni strani prostovoljstvo.org objavil, da v naši največji bolnišnici iščejo prostovoljce. V prvi vrsti študente zdravstvenih in podobnih smeri, polnoletne dijake zadnjih letnikov srednjih zdravstvenih šol ter vse druge tako ali drugače povezane z zdravstvenimi poklici, ki bi jim v teh težkih razmerah pomagali premagati kadrovsko krizo in jih vključili v oskrbo bolnikom kot pomoč medicinskim sestram. Med tistimi prostovoljci, ki so se že odzvali povabilom je tudi bolničarka Tatjana Skvarč.
Ina West je 33-letna poljska glasbenica, ki se načeloma giblje med Berlinom in Varšavo, predvsem pa, ko redno nastopa veliko potuje po svetu. Če Ina ne bi bila v samoizolaciji, bi se te dni zagotovo pridružila Strajku Kobiet oziroma Stavki žensk. “Politika je začela omejevati naše možnosti z religijskimi zakoni in s sledenjem religijskim navodilom, ki pa so dandanes zastareli. Imamo drugačne možnosti. Ženske danes natančno vedo, kaj se dogaja z njenim otrokom med nosečnostjo. Včasih takšne tehnologije ni bilo. Ne morem si predstavljati, kakšno tragedijo za žensko predstavlja dejstvo, da je njen otrok mrtev, a ga kljub temu mora nositi. Žensko telo torej predstavlja zgolj krsto za mrtvega otroka. Ne morem si predstavljati, da nimam možnosti odločanja. Mirno lahko sledite religijskemu nauku in pričakujete čudež, da bo otrok na koncu živ, kaj pa tiste ženske, ki verjamejo v znanost in vedo, kaj jih čaka? To je trenutno zelo velika težava naše družbe.” Kakšne so razmere na Poljskem, predvsem pa kakšno vzdušje je trenutno v razdeljeni Poljski?
Ob dnevu reformacije smo se pogovarjali z evangeličansko duhovnico v Gornjih Slavečih, s Simono Prosič Filip, o vplivu novonastalih razmer na delo v cerkveni skupnosti, ki jo vodi, o izzivih, ki jih prinaša prihodnost in časih, ki znova kličejo po reformaciji. Foto: Osebni arhiv
Ste tudi vi od marca pri sebi opazili drugačne glasbene želje kot sicer? Se je vaš odnos do glasbe spremenil? Odgovarjajo poslušalci in Aleksandra Ilijevski, pevka zasedbe Pliš.
Med novicami iz znanosti, ki niso povezane s koronavirusom, je ta teden odmeval podvig ameriške misije Osiris Rex, ki je v torek z asteroida Bennu pobrala vzorec tal in se podala na 300 milijonov kilometrov dolgo pot proti domu. Toda sonda je nabrala tolikšno količino vzorca, da je pobiralna glava zaradi večjih kamenčkov ostala odprta in da zdaj delci celo uhajajo. O tej misiji, pa tudi o raziskovanju asteroidov in drugih teles v našem Osončju in o potencialu za nove oblike vesoljskega rudarjenja se je Maja Ratej pogovarjala s profesorjem na ljubljanski Fakulteti za matematiko in fiziko dr. Tomažem Zwittrom.
Danes mineva 75 let od ustanovitve Organizacije Združenih narodov, na ta dan je leta 1975 začela veljati Ustanovna listina OZN, ki opredeljuje cilje in načela svetovne organizacije ter poudarja mirojubneo reševanje sporov in spoštovanje mednarodnega prava kot temeljni vrednoti mednarodnega miru in varnosti. Na letošnji dan Združenih narodov velja pozornost posvetiti zlasti lakoti, zaradi katere trpi desetina svetovnega prebivalstva in ki se tako zaradi covida, novih konfliktnih območij v svetu in pojavljanja podnebnih sprememb znova krepi.
Tri različne predloge je v svoje priporočilo združil glasbenik Julijan Erič, kitarist in pevec skupine Prismojeni profesorji bluesa.
Kako bo prepoved potovanj med regijami vplivala na turizem, bo zimska sezona v smučarskih središčih sploh mogoča? Poletna turistična sezona je mimo, problemi turistične industrije pa ostajajo in se po ponovni razglasitvi epidemije še poglabljajo. V Bohinju je v torek nehala obratovati žičnica na Vogel. Direktorica splošnega sektorja Smučarskega centra Vogel Aleksandra Fiorelli pove, da so se čez poletje držali vseh navodil in priporočil NIJZ-ja, enako pred zaprtjem. "Sicer je bila zasedenost v mesecih julij in avgust le 40-odstotna, če primerjamo z lanskim obiskom, kar je ob primerjavi s celotno lansko sezono precej slabo," še doda Aleksadra Fiorelli. V Bohinju se pripravljajo na različne možne scenarije, pove Klemen Langus, direktor Turizma Bohinj. "Nekaj turistov je v še Bohinju, danes pričakujemo dokončne informacije, kako je s temi, ki so še tukaj in želijo koristiti vavčerje. Enako velja za tuje turiste, ki so pri nas. Zima je tudi v času brez epidemije velik izziv. Občina Bohinj je sprejela poseben akcijski načrt za zimo, s katerim bi pomagala manjšim smučiščem, kot so Soriška planina, Senožeta in Pokljuka. Mogoče se bo letos na novo rodilo smučišče Kobla."
Tim in Tai, srednješolec in osnovnošolec, ki sta se s šolanjem na daljavo srečala že drugič. V ponedeljek sta imela v tem šolskem letu že drugi prvi šolski dan, saj so učenci višjih razredov osnovnih šol in dijakih srednjih šol pričeli z učnim procesom na daljavo. Njun dan se je, razen tega, da za obisk pouka nista zapustila doma, ni bistveno razlikoval od dneva, ko pouk poteka za šolskimi zidovi.
Neveljaven email naslov