Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pravi, da je najlepši del poklica, ko se utrujen uleže v posteljo, sicer pa ima ta privilegij, da je zaradi njega videl že velik del sveta. Sergio Brasoni že več kot 35 let opravlja delo pilota, 5 let je bil vojaški, preostalih 30 je pilot na komercialnih poletih. Letos jeseni bo izpolnil pogoje za upokojitev, a pravi, da bo še letel, saj je to stvar, ki jo opravlja najbolje. Za letenje se je navdušil pri osemnajstih, ko je prvič poletel z jadralnim letalom. Takrat je prvič sploh dobil idejo, kaj bi počel v življenju, in poklic pilota se mu je zdel vznemirljiv. O tem, da pilota v kabini skupaj ne smeta šteti več kot 100 let, pa tudi o tem, da se je vendo lepo vrniti nekam, kjer je vse poznano, je govoril v oddaji Prihodi/Odhodi.
Pilot Sergio Brasoni leti že 35 let, pravi, da je najlepši razgled postelja, ko se utrujen uleže vanjo, spregovoril je še o neprestanem izobraževanju in o tem, zakaj pilot ceni pohvalo za pristanek
Pravi, da je najlepši del poklica, ko se utrujen uleže v posteljo, sicer pa ima ta privilegij, da je zaradi njega videl že velik del sveta. Sergio Brasoni že več kot 35 let opravlja delo pilota, 5 let je bil vojaški, preostalih 30 je pilot na komercialnih poletih. Letos jeseni bo izpolnil pogoje za upokojitev, a pravi, da bo še letel, saj je to stvar, ki jo opravlja najbolje. Za letenje se je Sergio Brasoni navdušil pri osemnajstih, ko je prvič poletel z jadralnim letalom. Takrat je prvič sploh dobil idejo, kaj bi počel v življenju, in poklic pilota se mu je zdel vznemirljiv.
Sergio Brasoni pove, da je pred poletom vedno treba preračunati vse možnosti, ali je dovolj goriva, kako bodo leteli. Že kmalu po vzletu – če so idealne razmere – vklopijo avtopilot in če ni turbulenc, ta ostaja vključen do konca poleta. Kako pa se odzovejo, ko pridejo v turbulentno območje?
“Mi samo čakamo, da mine. Spremenimo višino in hitrost letenja, včasih se seveda tresenju ne moremo izogniti. V večini primerov obvestimo posadko in potnike, da prihajamo v območje turbulence. Tudi če se potniki kdaj ustrašijo, mi vemo, kaj delamo. Če kdaj bolj strese, to ne pomeni, da bomo padli dol. Včasih se kdo res prestraši, jaz pa se do zdaj še nisem znašel v nevarnosti zaradi turbulence. To ni samo znanje, to je tudi sreča. Včasih je enkrat dovolj.”
Pilot mora imeti tudi občutek, koliko informacij mora deliti s potniki. Če odpove motor, tega ne bo povedal, saj bi v kabini zavladal kaos. Sicer pa, da zna pilot hladnokrvno ravnati tudi ob morebitni nevarnosti v zraku, se nenehno – vso kariero – uči. Nikoli ne sme delo postati rutina, vsak polet je nova izkušnja, nikoli ni dolgčas.
“Veliko je učenja, vedno moramo biti v koraku s časom, poznati moramo napredno tehnologijo. Tako kot se izboljšujejo letala, tako se moramo vseskozi izboljševati tudi mi. Vsako leto imamo tudi tri izpite, ki jih moramo opraviti. Dva potekata v simulatorju, eden pa med poletom, pri čemer nas nekdo nadzoruje. Če narediš izpit za avto enkrat in je to to, si pri letalstvu ves čas pod nadzorom in se učenje nikoli zares ne konča.”
Sergio Brasoni uživa v svojem delu, ni mu težko oditi, saj tako bolj ceni vrnitev domov. Piloti se zdijo nedostopni in zaprti v svojih kabinah, če pa jih že srečate – na poti z letala – so najbolj veseli, če pohvalite pristanek. Z njim pilot pokaže vse svoje znanje in spretnosti, pravi Sergio Brasoni. Pa med pristankom občuduje, kar ima pred sabo – kaj je najlepši razgled?
“Najlepši razgled je postelja, ko se utrujen uležem vanjo. Težko je po toliko letih sploh še povedati, kaj me navdihuje. Svet je tako raznovrsten in iz pilotske kabine res lahko vidiš izjemne prizore. Sicer pa je meni najbolj všeč, ko letim v kakšen kraj, v katerem še nisem bil. Veliko sveta sem videl zaradi dela, hvaležen sem za vse to. Ampak … lepo se je vrniti tudi tja, kjer je vse znano … domov.”
Pravi, da je najlepši del poklica, ko se utrujen uleže v posteljo, sicer pa ima ta privilegij, da je zaradi njega videl že velik del sveta. Sergio Brasoni že več kot 35 let opravlja delo pilota, 5 let je bil vojaški, preostalih 30 je pilot na komercialnih poletih. Letos jeseni bo izpolnil pogoje za upokojitev, a pravi, da bo še letel, saj je to stvar, ki jo opravlja najbolje. Za letenje se je navdušil pri osemnajstih, ko je prvič poletel z jadralnim letalom. Takrat je prvič sploh dobil idejo, kaj bi počel v življenju, in poklic pilota se mu je zdel vznemirljiv. O tem, da pilota v kabini skupaj ne smeta šteti več kot 100 let, pa tudi o tem, da se je vendo lepo vrniti nekam, kjer je vse poznano, je govoril v oddaji Prihodi/Odhodi.
Pilot Sergio Brasoni leti že 35 let, pravi, da je najlepši razgled postelja, ko se utrujen uleže vanjo, spregovoril je še o neprestanem izobraževanju in o tem, zakaj pilot ceni pohvalo za pristanek
Pravi, da je najlepši del poklica, ko se utrujen uleže v posteljo, sicer pa ima ta privilegij, da je zaradi njega videl že velik del sveta. Sergio Brasoni že več kot 35 let opravlja delo pilota, 5 let je bil vojaški, preostalih 30 je pilot na komercialnih poletih. Letos jeseni bo izpolnil pogoje za upokojitev, a pravi, da bo še letel, saj je to stvar, ki jo opravlja najbolje. Za letenje se je Sergio Brasoni navdušil pri osemnajstih, ko je prvič poletel z jadralnim letalom. Takrat je prvič sploh dobil idejo, kaj bi počel v življenju, in poklic pilota se mu je zdel vznemirljiv.
Sergio Brasoni pove, da je pred poletom vedno treba preračunati vse možnosti, ali je dovolj goriva, kako bodo leteli. Že kmalu po vzletu – če so idealne razmere – vklopijo avtopilot in če ni turbulenc, ta ostaja vključen do konca poleta. Kako pa se odzovejo, ko pridejo v turbulentno območje?
“Mi samo čakamo, da mine. Spremenimo višino in hitrost letenja, včasih se seveda tresenju ne moremo izogniti. V večini primerov obvestimo posadko in potnike, da prihajamo v območje turbulence. Tudi če se potniki kdaj ustrašijo, mi vemo, kaj delamo. Če kdaj bolj strese, to ne pomeni, da bomo padli dol. Včasih se kdo res prestraši, jaz pa se do zdaj še nisem znašel v nevarnosti zaradi turbulence. To ni samo znanje, to je tudi sreča. Včasih je enkrat dovolj.”
Pilot mora imeti tudi občutek, koliko informacij mora deliti s potniki. Če odpove motor, tega ne bo povedal, saj bi v kabini zavladal kaos. Sicer pa, da zna pilot hladnokrvno ravnati tudi ob morebitni nevarnosti v zraku, se nenehno – vso kariero – uči. Nikoli ne sme delo postati rutina, vsak polet je nova izkušnja, nikoli ni dolgčas.
“Veliko je učenja, vedno moramo biti v koraku s časom, poznati moramo napredno tehnologijo. Tako kot se izboljšujejo letala, tako se moramo vseskozi izboljševati tudi mi. Vsako leto imamo tudi tri izpite, ki jih moramo opraviti. Dva potekata v simulatorju, eden pa med poletom, pri čemer nas nekdo nadzoruje. Če narediš izpit za avto enkrat in je to to, si pri letalstvu ves čas pod nadzorom in se učenje nikoli zares ne konča.”
Sergio Brasoni uživa v svojem delu, ni mu težko oditi, saj tako bolj ceni vrnitev domov. Piloti se zdijo nedostopni in zaprti v svojih kabinah, če pa jih že srečate – na poti z letala – so najbolj veseli, če pohvalite pristanek. Z njim pilot pokaže vse svoje znanje in spretnosti, pravi Sergio Brasoni. Pa med pristankom občuduje, kar ima pred sabo – kaj je najlepši razgled?
“Najlepši razgled je postelja, ko se utrujen uležem vanjo. Težko je po toliko letih sploh še povedati, kaj me navdihuje. Svet je tako raznovrsten in iz pilotske kabine res lahko vidiš izjemne prizore. Sicer pa je meni najbolj všeč, ko letim v kakšen kraj, v katerem še nisem bil. Veliko sveta sem videl zaradi dela, hvaležen sem za vse to. Ampak … lepo se je vrniti tudi tja, kjer je vse znano … domov.”
Srednjeveška Radovljica je bila po koncu druge svetovne vojne ena največjih občin v takratni državi. Med vojno pa je bila precej pomembna Prešernova ulica, ki je takrat še nosila nemško ime. Na njej so namreč živeli nemški oficirji in stanovanja so bila zgrajena posebej zanje. Po vojni so jih precej uničena, brez stekel, dali družinam in sicer vsako stanovanje na pol. Ena družina je dobila kuhinjo, druga kopalnico. Pomembno je bilo, da je bila voda. In prav prvo leto po koncu vojne se je na radovljiški Prešernovi ulici ulici rodil Milan Černe.
Letošnje vreme ni za nikamor! So krivi Chemtrailsi, Haarp, kaj drugega? Ali pa moramo preprosto slediti fizikalnim zakonom? V jutranjem pogovoru z Mihijem.
To jesen bomo ob sobotah zvečer na TVS2 lahko spremljali premiere Aritmičnih koncertov izbranih, žanrsko raznolikih domačih zasedb. In ker na Valu podpiramo zasedbe, ki s samosvojo avtorsko držo krojijo in dvigajo nivo domačega glasbenega prostora, smo aritmičarjem stopili naproti – vsak ponedeljek pred sobotno televizijsko premiero bomo okušali izbrane zasedbe. Aritmično bo. Na 202! Začenjamo kar se da nadebudno in pozitivno – z mlado kamniško funk -rock zasedbo Hulahoop!
Zgodba o čezoceanki Rex, zgrajeni v Genovi, je zgodba o zlatem obdobju potniških ladij in je zgodba o drugi svetovni vojni. Parnik Rex je bil v tridesetih letih prejšnjega stoletja velikan med potniškimi ladjami. Bil pa je predvsem hiter. Ponos italijanskega ladjarstva so enajst let pozneje, to je leto dni pred koncem druge svetovne vojne, pri Izoli potopili zavezniki. Na boku ležeče velikanke, iz katere se je kadilo štiri dni, so se v Izoli ob 70. obletnici potopitve spomnili z dvema dogodkoma.
Jernej Sluga - Nejc, uspešen podjetnik pri Špica International in športnik po srcu, se 17. let po hudi možganski kapi s kolesom odpravlja na 375 km dolgo pot od Hodoša do Pirana. Pred začetkom poti ga je pred mikrofon povabil Miha Pongrac.
Ne bomo rekli, da je Kolodvorska pomembna zato, ker na njej stojita radio in televizija – mimogrede, za zgradbo televizije je nekoč deloval prvi živalski vrt. Pač pa je imela nekoč precej pomembno vlogo, saj je bila nekakšna vpadnica v središče – to je postala s prihodom vlaka v mesto.
V visokošolskem sistemu je nujno bolje uskladiti raziskovalno sfero in fakultete ter razrahljati in prevetriti zdajšnji okostenel sistem zaposlovanja, je prepričan rektor Univerze na Dunaju prof. dr. Heinz W. Engl, ki je ta teden obiskal Ljubljano. Univerza na Dunaju, ki bo v kratkem praznovala 650-letnico obstoja, velja za največjo univerzo v Avstriji.
V prvem delu Igor Vidmar ob pregledu aktualnih izdaj domačih izvajalcev opozarja še na domača klubska in koncertna dogajanja. V drugi tretjini Drugega vala predstavljamo nov album po petih letih garažnih lirikov Reigning Sound. V tretjem delu se najprej predstavi pevka Ruby, dobro desetletje smo čakali na njen novi album, ki nosi naslov Waiting For Light. Sledi islandska pianistka Soley in proti koncu nas čaka še skupina The Durutti Column in aktualni, dvojni album Chronicle LX:XL.
Uroš, Fotr, DJ Umek ali pač samo Umek. 21 let za gramofoni/računalniki, po treh albumih in skoraj 1500 nastopih. Še vedno poln elana, želje in vztrajnosti. V soboto bo spet sukal doma, z dobrim namenom in glasbo, ki je v takih primerih bolj prirejena širokemu okusu. Sicer še vedno najbolj naklonjen technu, ker techno je metal elektronske glasbe in metalsko občinstvo je najbolj zvesto in ne nazadnje kritično.
Zakaj snemamo koncerte? Pa prometne nesreče in epileptične napade? Dokumentiramo vse življenjske trenutke, tudi naših otrok, vse dokler ne bodo zmogli videoposnetkov sebe končno snemati sami.
Celjski pianist, pevec in avtor Uroš Perić pripravlja nastop v Ljubljani, s katerim bo obeležil deseto obletnico kariere. O koncertu, ki bo 29. avgusta v Križankah in nekaterih načrtih pa boste več izvedeli v sobotnem pogovoru.
Američanka na spletu odkrije slovenskega glasbenika, ki jo popolnoma prevzame. Piše mu pismo in tako se začne čudovito prijateljstvo. To je zgodba Ruth Dupré in Vlada Kreslina, ki jo je Teksašanka Ruth, sicer pisateljica, z obilico humorja prelila na strani knjige Vlado Kreslin, Slovenija in Jaz.
Tokrat gremo v oddaji Moje ulice na parket in v našo plesno zgodovino. Mojstra Jenka najbrž pozna vsak, ki se je ali se še tako ali drugače ukvarja s plesom. Na podlagi mojstrove zamisli, da se plesa lahko nauči vsak, ne le izbrana elita v mestnih središčih, je bila leta 1954 ustanovljena Plesna zveza Slovenije. No, o spominih na ples in na mojstra Jenka nam bo pripovedoval njegov učenec in tudi nekdanji predsednik plesne zveze Mihael Verbič.
Tokrat gremo v oddaji Moje ulice na parket in v našo plesno zgodovino. Mojstra Jenka najbrž pozna vsak, ki se je ali se še tako ali drugače ukvarja s plesom. Na podlagi mojstrove zamisli, da se plesa lahko nauči vsak, ne le izbrana elita v mestnih središčih, je bila leta 1954 ustanovljena Plesna zveza Slovenije. No, o spominih na ples in na mojstra Jenka nam bo pripovedoval njegov učenec in tudi nekdanji predsednik plesne zveze Mihael Verbič.
Ivanka Berčan se je po letih življenja v redovniški skupnosti odločila za novo pot in od takrat se predano ukvarja z mladimi, ki jih vzgaja ulica ali pa so zapadli v odvisnost.
Neveljaven email naslov