Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Skupna starost dveh pilotov v kabini ne sme preseči 100 let

08.08.2018

Pravi, da je najlepši del poklica, ko se utrujen uleže v posteljo, sicer pa ima ta privilegij, da je zaradi njega videl že velik del sveta. Sergio Brasoni že več kot 35 let opravlja delo pilota, 5 let je bil vojaški, preostalih 30 je pilot na komercialnih poletih. Letos jeseni bo izpolnil pogoje za upokojitev, a pravi, da bo še letel, saj je to stvar, ki jo opravlja najbolje. Za letenje se je navdušil pri osemnajstih, ko je prvič poletel z jadralnim letalom. Takrat je prvič sploh dobil idejo, kaj bi počel v življenju, in poklic pilota se mu je zdel vznemirljiv. O tem, da pilota v kabini skupaj ne smeta šteti več kot 100 let, pa tudi o tem, da se je vendo lepo vrniti nekam, kjer je vse poznano, je govoril v oddaji Prihodi/Odhodi.

Pilot Sergio Brasoni leti že 35 let, pravi, da je najlepši razgled postelja, ko se utrujen uleže vanjo, spregovoril je še o neprestanem izobraževanju in o tem, zakaj pilot ceni pohvalo za pristanek

Pravi, da je najlepši del poklica, ko se utrujen uleže v posteljo, sicer pa ima ta privilegij, da je zaradi njega videl že velik del sveta. Sergio Brasoni že več kot 35 let opravlja delo pilota, 5 let je bil vojaški, preostalih 30 je pilot na komercialnih poletih. Letos jeseni bo izpolnil pogoje za upokojitev, a pravi, da bo še letel, saj je to stvar, ki jo opravlja najbolje. Za letenje se je Sergio Brasoni navdušil pri osemnajstih, ko je prvič poletel z jadralnim letalom. Takrat je prvič sploh dobil idejo, kaj bi počel v življenju, in poklic pilota se mu je zdel vznemirljiv.

Sergio Brasoni pove, da je pred poletom vedno treba preračunati vse možnosti, ali je dovolj goriva, kako bodo leteli. Že kmalu po vzletu – če so idealne razmere – vklopijo avtopilot in če ni turbulenc, ta ostaja vključen do konca poleta. Kako pa se odzovejo, ko pridejo v turbulentno območje?

“Mi samo čakamo, da mine. Spremenimo višino in hitrost letenja, včasih se seveda tresenju ne moremo izogniti. V večini primerov obvestimo posadko in potnike, da prihajamo v območje turbulence. Tudi če se potniki kdaj ustrašijo, mi vemo, kaj delamo. Če kdaj bolj strese, to ne pomeni, da bomo padli dol. Včasih se kdo res prestraši, jaz pa se do zdaj še nisem znašel v nevarnosti zaradi turbulence. To ni samo znanje, to je tudi sreča. Včasih je enkrat dovolj.”

Pilot mora imeti tudi občutek, koliko informacij mora deliti s potniki. Če odpove motor, tega ne bo povedal, saj bi v kabini zavladal kaos. Sicer pa, da zna pilot hladnokrvno ravnati tudi ob morebitni nevarnosti v zraku, se nenehno – vso kariero – uči. Nikoli ne sme delo postati rutina, vsak polet je nova izkušnja, nikoli ni dolgčas.

“Veliko je učenja, vedno moramo biti v koraku s časom, poznati moramo napredno tehnologijo. Tako kot se izboljšujejo letala, tako se moramo vseskozi izboljševati tudi mi. Vsako leto imamo tudi tri izpite, ki jih moramo opraviti. Dva potekata v simulatorju, eden pa med poletom, pri čemer nas nekdo nadzoruje. Če narediš izpit za avto enkrat in je to to, si pri letalstvu ves čas pod nadzorom in se učenje nikoli zares ne konča.”

Sergio Brasoni uživa v svojem delu, ni mu težko oditi, saj tako bolj ceni vrnitev domov. Piloti se zdijo nedostopni in zaprti v svojih kabinah, če pa jih že srečate – na poti z letala – so najbolj veseli, če pohvalite pristanek. Z njim pilot pokaže vse svoje znanje in spretnosti, pravi Sergio Brasoni. Pa med pristankom občuduje, kar ima pred sabo – kaj je najlepši razgled?

“Najlepši razgled je postelja, ko se utrujen uležem vanjo. Težko je po toliko letih sploh še povedati, kaj me navdihuje. Svet je tako raznovrsten in iz pilotske kabine res lahko vidiš izjemne prizore. Sicer pa je meni najbolj všeč, ko letim v kakšen kraj, v katerem še nisem bil. Veliko sveta sem videl zaradi dela, hvaležen sem za vse to. Ampak … lepo se je vrniti tudi tja, kjer je vse znano … domov.”


Val 202

2505 epizod

Val 202

2505 epizod


Skupna starost dveh pilotov v kabini ne sme preseči 100 let

08.08.2018

Pravi, da je najlepši del poklica, ko se utrujen uleže v posteljo, sicer pa ima ta privilegij, da je zaradi njega videl že velik del sveta. Sergio Brasoni že več kot 35 let opravlja delo pilota, 5 let je bil vojaški, preostalih 30 je pilot na komercialnih poletih. Letos jeseni bo izpolnil pogoje za upokojitev, a pravi, da bo še letel, saj je to stvar, ki jo opravlja najbolje. Za letenje se je navdušil pri osemnajstih, ko je prvič poletel z jadralnim letalom. Takrat je prvič sploh dobil idejo, kaj bi počel v življenju, in poklic pilota se mu je zdel vznemirljiv. O tem, da pilota v kabini skupaj ne smeta šteti več kot 100 let, pa tudi o tem, da se je vendo lepo vrniti nekam, kjer je vse poznano, je govoril v oddaji Prihodi/Odhodi.

Pilot Sergio Brasoni leti že 35 let, pravi, da je najlepši razgled postelja, ko se utrujen uleže vanjo, spregovoril je še o neprestanem izobraževanju in o tem, zakaj pilot ceni pohvalo za pristanek

Pravi, da je najlepši del poklica, ko se utrujen uleže v posteljo, sicer pa ima ta privilegij, da je zaradi njega videl že velik del sveta. Sergio Brasoni že več kot 35 let opravlja delo pilota, 5 let je bil vojaški, preostalih 30 je pilot na komercialnih poletih. Letos jeseni bo izpolnil pogoje za upokojitev, a pravi, da bo še letel, saj je to stvar, ki jo opravlja najbolje. Za letenje se je Sergio Brasoni navdušil pri osemnajstih, ko je prvič poletel z jadralnim letalom. Takrat je prvič sploh dobil idejo, kaj bi počel v življenju, in poklic pilota se mu je zdel vznemirljiv.

Sergio Brasoni pove, da je pred poletom vedno treba preračunati vse možnosti, ali je dovolj goriva, kako bodo leteli. Že kmalu po vzletu – če so idealne razmere – vklopijo avtopilot in če ni turbulenc, ta ostaja vključen do konca poleta. Kako pa se odzovejo, ko pridejo v turbulentno območje?

“Mi samo čakamo, da mine. Spremenimo višino in hitrost letenja, včasih se seveda tresenju ne moremo izogniti. V večini primerov obvestimo posadko in potnike, da prihajamo v območje turbulence. Tudi če se potniki kdaj ustrašijo, mi vemo, kaj delamo. Če kdaj bolj strese, to ne pomeni, da bomo padli dol. Včasih se kdo res prestraši, jaz pa se do zdaj še nisem znašel v nevarnosti zaradi turbulence. To ni samo znanje, to je tudi sreča. Včasih je enkrat dovolj.”

Pilot mora imeti tudi občutek, koliko informacij mora deliti s potniki. Če odpove motor, tega ne bo povedal, saj bi v kabini zavladal kaos. Sicer pa, da zna pilot hladnokrvno ravnati tudi ob morebitni nevarnosti v zraku, se nenehno – vso kariero – uči. Nikoli ne sme delo postati rutina, vsak polet je nova izkušnja, nikoli ni dolgčas.

“Veliko je učenja, vedno moramo biti v koraku s časom, poznati moramo napredno tehnologijo. Tako kot se izboljšujejo letala, tako se moramo vseskozi izboljševati tudi mi. Vsako leto imamo tudi tri izpite, ki jih moramo opraviti. Dva potekata v simulatorju, eden pa med poletom, pri čemer nas nekdo nadzoruje. Če narediš izpit za avto enkrat in je to to, si pri letalstvu ves čas pod nadzorom in se učenje nikoli zares ne konča.”

Sergio Brasoni uživa v svojem delu, ni mu težko oditi, saj tako bolj ceni vrnitev domov. Piloti se zdijo nedostopni in zaprti v svojih kabinah, če pa jih že srečate – na poti z letala – so najbolj veseli, če pohvalite pristanek. Z njim pilot pokaže vse svoje znanje in spretnosti, pravi Sergio Brasoni. Pa med pristankom občuduje, kar ima pred sabo – kaj je najlepši razgled?

“Najlepši razgled je postelja, ko se utrujen uležem vanjo. Težko je po toliko letih sploh še povedati, kaj me navdihuje. Svet je tako raznovrsten in iz pilotske kabine res lahko vidiš izjemne prizore. Sicer pa je meni najbolj všeč, ko letim v kakšen kraj, v katerem še nisem bil. Veliko sveta sem videl zaradi dela, hvaležen sem za vse to. Ampak … lepo se je vrniti tudi tja, kjer je vse znano … domov.”


01.02.2019

Haiku Garden intervju MENT

Andrej Karoli in Haiku Garden, pogovor na festivalu MENT 2019.


01.02.2019

Kako spraviti glasbo v film, festival MENT

Jernej Sobočan in Andrej Karoli na festivalu Ment o licenciranju in sinhronizaciji. Po domače: kako svojo glasbo spraviti v film ali oglas?


01.02.2019

Zgodba o spletnem poslušanju glasbe na festivalu MENT

Vse o streamingu oziroma spletnem poslušanju glasbe. Žiga Klančar in Andrej Karoli na festivalu Ment 2019.


01.02.2019

Mentalno zdravje glasbenikov

Jernej Sobočan s psihologinjo in nekdanjo tonsko mojstrico Tiso Frelih o vse pogostejšem izgorevanju glasbenikov.


01.02.2019

Pogovori z Mariborčani

Med spremljanjem tekme svetovnega pokala za Zlato lisico bomo gostili zanimive Mariborčane, ki so se za mesto odločili ali se od njega (morda začasno) ločili.


29.01.2019

Lahko noč, zaprti politiki

Katalonski osamosvojitelji so že več kot 200 dni zaprti, kmalu jih čaka sojenje v Madridu. Bili smo pred zaporom v okolici Barcelone, kjer protestniki na inovativen način bodrijo zaprte politike, in se pogovorili z idejnim očetom gibanja, ki nosi vzdevek Joan BonaNit. Katalonijo sta obiskala Jan Grilc in Luka Hvalc.


29.01.2019

zManost: dr. Matevž Dular

Prof. dr. Matevž Dular deluje na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani, v Laboratoriju za vodne in turbinske sisteme. Leta 2017 je kot eden od redkih slovenskih raziskovalcev pridobil prestižna ERC sredstva za 5-letno bazično raziskovanje kavitacije in možnosti, ki jih ta ponuja pri čiščenju vode. Kljub mladim letom je že redni profesor, svoj doktorat je pridobil v pičlih treh letih, njegovo raziskovalno delo pa odlikujejo izkušnje iz tujine in industrije.


29.01.2019

Smo kot v samopostrežni restavraciji – izberemo si tisti vir informacij, ki najbolj potrjuje tisto, kar želimo verjeti

Anticepivci, teoretiki zarot o terorističnem napadu 11. septembra, zanikovalci holokavsta in proponenti “teorije” o ploščatosti Zemlje so skupine posameznikov, ki jih združuje dvom o določenem zgodovinskem ali za svetovno javnost ta trenutek pomembnem dejstvu – in v tem pogledu niso nič novega. Kaj jih druži denimo s skeptiki glede Nasinega pristanka na luni leta 1969 in drugimi skupinami dvomljivcev o “neizpodbitno” dokazanih družbenih resnicah iz naše preteklosti? Pri raziskovanju je s svojim znanjem pomagal Toni Klis, profesor zgodovine in filozofije na II. gimnaziji Maribor.


23.01.2019

Santana Supernatural

Pred dvajsetimi leti je 15. junija 1999 na police prispel osemnajsti studijski album zasedbe Santana. V ZDA je plošča kar 15-krat prejela platinasto nagrado in osvojila osem grammyjev.


23.01.2019

Glasbeno jutro: tri domače premiere

Tri premiere domačih skladb na Valu 202. Že nakaj let, tudi pri nas, albumi niso več osebne izkaznice glasbenikov in vse več jih je, ki prisegajo na stalno prisotnost s časovno prilagojenimi izdajami posameznih skladb. Kevin Koradin ni izjema, čeprav ideja o albumu ni povsem pozabljena. 2B, popzasedba z belokranjskega konca, družinska naveza, ki je lani začela pot navzgor z albumom Koromandija, zre naprej in hkrati drugam. Na valovih neodvisnega popa in roka pa že nekaj časa uspešno jezdijo Le Serpentine. Če jih še ne poznate, prisegajo na živo predstavitev, album pa je že posnet.


16.01.2019

Dr. Peter J. Verovšek o brexitu

Britanski parlament je sinoči prepričljivo zavrnil izstopni dogovor med Združenim kraljestvom in Evropsko unijo, ki ga je britanska vlada z Brusljem dosegla sredi novembra. Ob tem ni več popolnoma gotov niti britanski izstop iz povezave. Mesec in pol pred bližajočim se koncem marca, ko se končajo roki za izvršitev brexita, se nezadržno približuje, stvari pa so zelo negotove. Za nekaj pojasnil je Maja Ratej dopoldne prosila dr. Petra J. Verovška z ugledne britanske univerze v Shieffildu.


16.01.2019

Eric Clapton Unplugged

Leta 1992 je Eric Clapton posnel akustični koncert MTV Unplugged, za katerega najprej ni želel, da postane album. S takratnim menedžerjem sta celo stavila 100 dolarjev, da se ne bo prodajal.


11.01.2019

Potrebujete novo klimatsko napravo?

Skupinski nakup je relativno nov potrošniški pojem, ki omogoča znatne popuste za določene izdelke ali storitve ob dovolj velikem številu zainteresiranih ljudi za nakup. Prvič so se na tak način potrošniki samoorganizirali na Kitajskem, po letu 2010 se je razširil po vsem svetu.


10.01.2019

250 let od razmaha parnega stroja

Ta teden zaznamujemo natančno 250 let, odkar je James Watt dobil potrjen patent za svojo izboljšano različico parnega stroja. Z novostjo je sprožil industrijsko revolucijo in s tem napredek, pa tudi prve težave modernega časa. Pogovarjali smo se s profesorjem na ljubljanski Fakulteti za strojništvo dr. Mihaelom Sekavčnikom.


09.01.2019

Jimmy Page, vse najboljše!

Ustanovni član rockovske zasedbe Led Zeppelin, kitarist, tekstopisec in producent Jimmy Page se je rodil pred ... 75 leti! Še vedno velja za enega najbolj prodornih kitaristov vseh časov.


05.01.2019

Vremenar na Kredarici

Leta 1954 je na Kredarico prišla prva skupina poklicnih vremenoslovcev in od takrat je tam, v prizidku Triglavskega doma, naša najvišje ležeča meteorološka postaja. Pravzaprav gre za napol vojaško postajo, saj sta tam vedno vojak in civilist. Zdaj je na Kredarici približno petindvajset centimetrov snega, ta je lani prvič pobelil ledenik že konec avgusta. Le nekaj dni potem pa smo na Kredarici govorili z meteorološkim opazovalcem Marjanom Zidaričem.


04.01.2019

Popravimo, zamenjamo, vrnemo?

Napočil je čas, ko bo treba kakšno od novih pridobitev oziroma daril zamenjati


29.12.2018

Všeč jim je, da odkrijejo kaj novega, še nevidenega

Kresnička je žival, ki ima svetel organ na koncu zadka in jo lahko občudujemo poleti na travnikih. Kresnička je tudi odsevnik, ki ga je dobro nositi s seboj v temi, in je svetlobna paličica, ki spušča svetlobne zvezdice. No, Kresnička pa je tudi tekmovanje iz naravoslovja, ki je namenjeno otrokom od 1. do 7. razreda in tako rekoč odpravlja strah pred eksperimentiranjem. Čas na to, ko smo sedeli v šolskih klopeh, so nam pomagali osvežiti Žiga, Dino, Karim, Neža, Neli in Franka – sedemletni šolarji, ki obiskujejo OŠ Vide Pregarc, in tekmovalci na prihodnji Kresnički.


26.12.2018

Brez medenjakov ni božiča

Božič ne bi bil božič brez vonjev po cimetu, medu in ostalih ‘zimskih’ začimbah. In nič bolj ne diši po božiču kot medenjaki. Izdelovanje medenega peciva ima v Evropi več kot tisoč letno tradicijo, k nam naj bi umetnost izdelovanja medenjakov prišla okoli 10. stoletja iz Bližnjega vzhoda Medeni kruh in medenjake poznajo po vsej Evropi, od države do države pa se precej razlikujejo. V srcu Alzacije dobrih 30 kilometrov južno od Strasbourga leži vas Gertwiller, kjer se ljudje ukvarjajo ali z vinogradništvom ali pa izdelavo medenjakov. V vasi, ki šteje vsega okoli 900 duš še vedno deluje kar 5 obratov, kjer izdelujejo po vsej Franciji poznan pain d’épices ali medeni kruh oz. medeno pecivo vseh vrst.


25.12.2018

Starci, ki jih ni zapustil firbec

V teh dneh živimo v navidezni pravljici, v kateri gledamo lučke, živimo srečno in zadovoljno, sedimo ob obloženih mizah v krogu svojih najbližjih. Pa ni povsod tako. Starci, sedem veličastnih in dva režiserja, so Tatjani Pirc pripovedovali o starosti in staranju, za to priložnost pa tudi o božiču.


Stran 61 od 126
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov