Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Temperature nad 30 stopinj Celzija so to poletje presenetile tudi predele nad arktičnim krogom. Že pred vrhuncem talilne sezone avgusta in septembra je obseg ledu v Arktičnem morju zdrsnil na rekordno nizko raven, v zadnjih desetletjih pa se je stanjšal za več kot polovico. In čeprav bi morda ob tem intuitivno pomislili, da to nima nikakršne zveze s Slovenijo, naš naslednji gost misli drugače. Z ledom vse bolj podhranjena Arktika bo v prihodnosti vplivala tudi na nas, opozarja podnebni raziskovalec in navdušen spletni popularizator Zemljinih ledenih obličij Zack Labe.
Znanstvene raziskave predvidevajo, da bo nadaljnje taljenje arktičnega ledu v prihodnjih desetletjih opazno vplivalo na vreme v nekaterih delih Evrope
Temperature nad 30 stopinj Celzija so to poletje presenetile tudi predele nad arktičnim krogom. Že pred vrhuncem talilne sezone avgusta in septembra je obseg ledu v Arktičnem morju zdrsnil na rekordno nizko raven. Po drugi strani najnovejše znanstvene študije potrjujejo, da se svetovna gladina morja dviguje vse hitreje. Če se je v prvi polovici 20ega stoletja zviševala za 1.4 milimetra na leto, se je ta številka od 90. let naprej podvojila, v zadnjih letih pa več kot potrojila.
Vir: sites.uci.edu/zlabe/arctic-sea-ice-volumethickness/
Taljenje ledu naj bi bilo neposredno povezano z vse bolj pogostimi obdobji ekstremnega vremena, kakršno je na primer tudi vročinsko obdobje, ki trenutno vztraja v vaši državi. Prav taljenje ledu naj bi prispevalo k temu, da bodo tovrstna obdobja vztrajala še dlje, na neki način naj bi blokiralo tradicionalne vremenske vzorce. Z nadaljnjim taljenjem ledu naj bi se tovrstno ekstremno vreme v Evropi in Severni Ameriki le še krepilo. – Zack Labe
Vsako desetletje naj bi se površina ledu na severnem polu skrčila za približno 13 odstotkov. “A kar opažamo zdaj in to je novo, pa je, da se je v zadnjih letih opazno zmanjšanje količine ledu razširilo kar na vse leto, tako so tudi sicer obilni letni maksimumi vse nižji in manjši,” pojasnjuje Labe. “Naši ekipi je z modeliranjem uspelo dokazati, da sta se tudi prostornina ledu in njegova debelina drastično zmanjšala. Debelina ledu se je v povprečju prepolovila, ponekod je manjša za 65 odstotkov!” V normalnih okoliščinah bi led s svojo debelino preprečil toploti iz morja, da bi pobegnila v zrak. S stanjšanjem ledene ploskve pa toploti uspeva, da se prebije skozi led in to ima vpliv na vreme.
Kot opozarja Labe, so glavni vzrok za taljenje ledu na svetu podnebne spremembe, za katere je odgovoren človek. Arktika se topi več kot dvakrat hitreje kot preostali svet. Led zaradi svoje barve odbije precejšen del sončnega sevanja nazaj v vesolje. Če pa se stali in ga nadomestijo temne in odprte površine morja, se sončna svetloba absorbira v morju in sprošča v atmosfero. Gre za zanko, po kateri je taljenje ledu vse hitrejše. Bolj ko se led topi, bolj se morje segreva in led se še bolj topi.
Še vedno imamo čas, da sprejmemo pomembne odločitve pri naslavljanju podnebnih sprememb, a to moramo storiti kmalu in ne prepozno.
Pogovor v angleščini
Temperature nad 30 stopinj Celzija so to poletje presenetile tudi predele nad arktičnim krogom. Že pred vrhuncem talilne sezone avgusta in septembra je obseg ledu v Arktičnem morju zdrsnil na rekordno nizko raven, v zadnjih desetletjih pa se je stanjšal za več kot polovico. In čeprav bi morda ob tem intuitivno pomislili, da to nima nikakršne zveze s Slovenijo, naš naslednji gost misli drugače. Z ledom vse bolj podhranjena Arktika bo v prihodnosti vplivala tudi na nas, opozarja podnebni raziskovalec in navdušen spletni popularizator Zemljinih ledenih obličij Zack Labe.
Znanstvene raziskave predvidevajo, da bo nadaljnje taljenje arktičnega ledu v prihodnjih desetletjih opazno vplivalo na vreme v nekaterih delih Evrope
Temperature nad 30 stopinj Celzija so to poletje presenetile tudi predele nad arktičnim krogom. Že pred vrhuncem talilne sezone avgusta in septembra je obseg ledu v Arktičnem morju zdrsnil na rekordno nizko raven. Po drugi strani najnovejše znanstvene študije potrjujejo, da se svetovna gladina morja dviguje vse hitreje. Če se je v prvi polovici 20ega stoletja zviševala za 1.4 milimetra na leto, se je ta številka od 90. let naprej podvojila, v zadnjih letih pa več kot potrojila.
Vir: sites.uci.edu/zlabe/arctic-sea-ice-volumethickness/
Taljenje ledu naj bi bilo neposredno povezano z vse bolj pogostimi obdobji ekstremnega vremena, kakršno je na primer tudi vročinsko obdobje, ki trenutno vztraja v vaši državi. Prav taljenje ledu naj bi prispevalo k temu, da bodo tovrstna obdobja vztrajala še dlje, na neki način naj bi blokiralo tradicionalne vremenske vzorce. Z nadaljnjim taljenjem ledu naj bi se tovrstno ekstremno vreme v Evropi in Severni Ameriki le še krepilo. – Zack Labe
Vsako desetletje naj bi se površina ledu na severnem polu skrčila za približno 13 odstotkov. “A kar opažamo zdaj in to je novo, pa je, da se je v zadnjih letih opazno zmanjšanje količine ledu razširilo kar na vse leto, tako so tudi sicer obilni letni maksimumi vse nižji in manjši,” pojasnjuje Labe. “Naši ekipi je z modeliranjem uspelo dokazati, da sta se tudi prostornina ledu in njegova debelina drastično zmanjšala. Debelina ledu se je v povprečju prepolovila, ponekod je manjša za 65 odstotkov!” V normalnih okoliščinah bi led s svojo debelino preprečil toploti iz morja, da bi pobegnila v zrak. S stanjšanjem ledene ploskve pa toploti uspeva, da se prebije skozi led in to ima vpliv na vreme.
Kot opozarja Labe, so glavni vzrok za taljenje ledu na svetu podnebne spremembe, za katere je odgovoren človek. Arktika se topi več kot dvakrat hitreje kot preostali svet. Led zaradi svoje barve odbije precejšen del sončnega sevanja nazaj v vesolje. Če pa se stali in ga nadomestijo temne in odprte površine morja, se sončna svetloba absorbira v morju in sprošča v atmosfero. Gre za zanko, po kateri je taljenje ledu vse hitrejše. Bolj ko se led topi, bolj se morje segreva in led se še bolj topi.
Še vedno imamo čas, da sprejmemo pomembne odločitve pri naslavljanju podnebnih sprememb, a to moramo storiti kmalu in ne prepozno.
Pogovor v angleščini
V sedmi epizodi se znova lotevamo japonske kulture in športa. Znova nam pomaga japonologinja Katarina Petaci, ki z nami deli svoje izkušnje s potovanj po deželi vzhajajočega sonca. Pravi, da so Japonci strastni bralci umetniško dovršenih stripov manga ter ljubitelji animiranih filmov. Najbolj popularen šport pa je baseball!
Podali smo se na ljubljanske ulice in iskali poti, kjer naša prestolnica njenim prebivalcem predstavlja raj pohodništva.
V šesti epizodi zanimivosti o Japonski se lotevamo tamkajšnjega načina življenja, pri čemer nam pomaga japonologinja Katarina Petaci. Kot pravi, so Japonci izredno vljudni in tihi, čeprav jih različne melodije in zvoki spremljajo ves dan. To, da so bili 200 let zaprti od zunanjega sveta, se odraža v zelo homogeni kulturi.
Ugotavljamo, da je Ptuj zelo mirno in zato prijetno mesto za družinsko življenje in turiste. Kakšno pa je življenje mladih v najstarejšem slovenskem mestu? Pogovarjali smo se z dvema aktivnima predstavnikoma mlajše generacije, ki si želita, da bi bilo podobno angažiranih še več njunih vrstnikov.
Mestni kino Ptuj ima dolgo zgodovino in velja za najstarejše aktivno kino prizorišče v Sloveniji. Kino je eno od pobudnikov in gonilnih členov Art kino mreže, ki povezuje slovenske prikazovalce kakovostnega in umetniškega filma. Prepričani so, da lahko z izbranim izobraževalnim programom v ljubitelje kakovostnega filma vzgojijo tako otroke in mladostnike kot tudi tiste nekoliko starejše obiskovalce. Več o tem pa s Tino Maroh, zunanjo sodelavko Mestnega kina Ptuj in Centra interesnih dejavnosti Ptuj.
Ptujčani pa so tudi izjemno ponosni na svojo zgodovino, še posebej na tisti del iz časov, ko so tod vladali Rimljani. V tretjem stoletju je bil Ptuj največje mesto na slovenskem, večje kot je bil tedanji London ali Dunaj. Obiskali smo Rimski kamp Poetovio, kjer po novem prek celega leta, ne le v času Rimskih iger, obujajo spomin na antične čase.
Štajerska vina so nas popeljala do današnje prve postojanke. Najbolj markanten simbol Ptuja in prva stvar ki jo zagledamo, ko se vozimo proti Ptuju je čudovit Ptujski grad, ki kraljuje nad mestom in reko Dravo. Globoko v kletnih prostorih gradu pa so na ogled in pokušino najboljša vina, ki jih lahko ponudi Ptuj z okolico.
Čas Olimpijskih iger v Tokiu je tudi čas, ko poskušamo najti kakšno stično točko med Japonsko in Slovenijo, kakšen drobec, ki nas povezuje. In enega takih drobcev smo našli v koledarju korporacije JTB, ki je daleč največja potovalna agencija na Japonskem. Za naslovnico svojega letošnjega koledarja z letnico 2021 z naslovom »Prelepi kraji, ki jih moraš v življenju obiskati vsaj enkrat.« je poleg večinoma razvpitih globalnih turističnih točk izbrala fotografijo očarljive vasice in vinskih gričev slovenskega Jeruzalema.
V peti epizodi zanimivosti o Japonski razložimo, kdo ali kaj so kamikaze. Izraz sega v 13. stoletje, ko so Mongoli vdirali na Japonsko, povezan pa je z besedama duh in veter. Danes ga najpogosteje povezujemo s piloti iz 2. svetovne vojne. Njihova naloga je bila, da se z letalom zaletijo v sovražnikove ladje.
Z lanskim prešernovim nagrajencem za življensko delo, fotografom in odličnim poznavalcem fotografij Stojanom Kerblerjem smo se pogovarjali o njegovem domačem kraju, kjer je tudi dobil inspiracijo za mnoge projekte.
Z nekdanjim boksarjem smo se pogovarjali o tem, kako je odraščanje in življenje na Ptuju vplivalo na njegovo kariero ter zakaj tudi po končani športni poti še vedno živi na Ptuju.
Eden najbolj strastnih slovenskih navijačev naših športnikov na olimpijskih igrah ta hip je gotovo mladinski pisatelj Primož Suhodolčan, katerega številne knjige govorijo prav o športnikih in športu. Kako športni navdušenec Primož doživlja igre in kako je doživel uspeh svojega zlatega soimenjaka, o katerem je pred kratkim napisal zgodbo?
S kolesom smo se popeljali po Dravski kolesarski poti, ki poteka skozi 4 države. Ob 710 kilometrov dolgi reki Dravi so na približno 150 kilometrih speljane tudi urejene kolesarske poti ob slovenskih bregovih, od Dravograda do Središča ob Dravi. Mnogi menijo, da je Dravska kolesarska pot najlepša prav v okolici Ptuja, Miha Švalj pa je pred mikrofon povabil dobrega poznavalca te poti Petra Mesariča.
Presenetljivo malo ljudi ve, da imamo v Sloveniji nahajališča zlata in da je prod Mure in Drave zlatonosen. V njem se torej skrivajo zlate luskice, ki jih podobno kot v znanih dokumentarnih oddajah z Aljaske, izpirajo iz rečnega proda. Še več - svojčas je na bregovih reke Drave vladala prava zlata mrzlica, ko so letno izprali tudi do 12 kilogramov zlata. Ob zlatonosni reki Dravi smo se pogovarjali z izdelovalcem nakita Srečkom Molkom in hidroinženirjem dr. Sašem Šantlom.
V četrti epizodi zanimivosti o Japonski razložimo, kdo ali kaj so bili samuraji. Pripadniki elitnega vojaškega razreda, ki so bili izurjeni v različnih veščinah. Obenem pa so morali biti zelo izobraženi. Njihova naloga je bila, da služijo gospodarju in ga ščitijo. Znani pa so bili predvsem po zelo strogem etičnem kodeksu.
V sklopu projekta Tokio doma smo obiskali Planinski dom na Kalu, priljubljeno izletniško točko nad Hrastnikom.
V tretji epizodi zanimivosti o Japonski posegamo v zgodovino. Razložimo, kdo so gejše, ki jih še danes srečujemo v deželi vzhajajočega sonca.
Hrastnik ni samo namizni tenis, Hrastnik ni samo slalom na divjih vodah. Hrastnik je še mnogo več, je tudi alpinizem in športno plezanje.
Ko se človek iz Ljubljane z avtom odpravi proti Hrastniku, bo zaman iskal odcep na avtocesti. Čeprav gre za enega od mest Zasavske trojke, odcepa za Hrastnik ni. Pogled skozi okno vlaka Hrastniku dela krivico in da se za industrijsko sivino skriva ogromno zelenja in prijaznih ljudi. In da nam je v reportaži zmanjkalo časa za številne druge zanimivosti: denimo festival zasavske kulinarike Funšterc, jamatlon, zgodovina rudarskih marionet in pohodniške destinacije.
Mlada Zagorjana Aljaž in Janez o življenju v Zagorju, mladih in priložnostih, ki jih nudi njun rodni kraj, pa tudi o rivalstvu med prebivalci zasavske trojice.
Neveljaven email naslov