Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Deblas/Boginje je avtorska plesno-glasbena predstava treh samosvojih avtoric, plesalke Urške Centa, glasbenice Katje Šulc in avdiovizualne umetnice Kukle. V ospredju predstave so flamenko, ljudska poezija in pa misteriozna romska ženska.
Plesno-glasbena predstava Deblas/Boginje
Tri samosvoje avtorice, plesalka Urška Centa, glasbenica Katja Šulc in avdiovizualna umetnica Kukla, so združile moči in pripravile prav posebno glasbeno/plesno doživetje. Predstava Deblas/Boginje za navdih jemlje romsko žensko, podobo večne fascinacije in kontradikcije, ter jo prenaša v naš kulturni prostor. Umetnice skozi tri temeljne postaje – rojstvo, poroka, samota – iščejo skupne prostore Andaluzije in Balkana, se upirajo stereotipom, mačizmu in šovinizmu, hkrati pa objemajo ženskost, strast in lepoto. V nepredvidljivem spoju giba, glasbe in podobe preigravajo različne arhetipe ženske, ki preizkuša meje, lastna in tuja pričakovanja, zastavljene in vsiljene ideale.
Deblas/Boginje je avtorska plesno-glasbena predstava treh samosvojih avtoric, plesalke Urške Centa, glasbenice Katje Šulc in avdiovizualne umetnice Kukle. V ospredju predstave so flamenko, ljudska poezija in pa misteriozna romska ženska.
Plesno-glasbena predstava Deblas/Boginje
Tri samosvoje avtorice, plesalka Urška Centa, glasbenica Katja Šulc in avdiovizualna umetnica Kukla, so združile moči in pripravile prav posebno glasbeno/plesno doživetje. Predstava Deblas/Boginje za navdih jemlje romsko žensko, podobo večne fascinacije in kontradikcije, ter jo prenaša v naš kulturni prostor. Umetnice skozi tri temeljne postaje – rojstvo, poroka, samota – iščejo skupne prostore Andaluzije in Balkana, se upirajo stereotipom, mačizmu in šovinizmu, hkrati pa objemajo ženskost, strast in lepoto. V nepredvidljivem spoju giba, glasbe in podobe preigravajo različne arhetipe ženske, ki preizkuša meje, lastna in tuja pričakovanja, zastavljene in vsiljene ideale.
Ne zgodi se pogosto, da bi se imena slovenskih znanstvenikov zasvetila v kateri izmed prestižnih revij družine Nature, a pred približno mesecem dni se je.
O največji nagradi, ki so jo slovenski arhitekti kadarkoli doslej dosegli v svetu.
Škandal pri umetnostnem drsanju, ki ga je s prve roke spremljala Slovenka, Tjaša Andree Prosenc.
V Vancouvru je eden od letošnjih slovenskih upov za olimpijsko medaljo nastopal še za drugo državo, svojo domovino. Govorimo seveda o Jakovu Faku, ki pa je bil že pred prejšnjimi igrami na nek način član slovenske reprezentance. Z njo je ves čas treniral in bil deležen polne podpore tudi ob tem, ko je v šprintu Klemenu Bauerju odnesel bronasto medaljo.
Jazz glasbenik Igor Matković o svojem ustvarjanju in pomanjkanju institucionalne ureditve področja organizacije in promocije glasbenikov
Norvežan je na treh nastopih v Albertvillu, Lillehammerju in Naganu zbral 12 medalj, od tega osem zlatih.
S 15 zmagami v svetovnem pokalu in dvema kristalnima globusoma še vedno najboljši slovenski skakalec vseh časov. V letih 1997 in 1998 je bil v šampionski formi, a v Naganu ni prišel do olimpijskega odličja. Na svoj, oziroma bolje rečeno moštveni olimpijski trenutek je moral počakati še štiri leta in se po kriznih sezonah z reprezentanti v Salt Lake Cityu veselil brona.
Legendarni Bojan Križaj je bil najbližje olimpijski medalji v Lake Placidu leta 1980. V veleslalomu je medaljo zgrešil za dve stotinki, v slalomu pa je v čudnih okoliščinah odstopil.
Slovenski smučarski tekači imajo dolgo zgodovino nastopanja na zimskih olimpijskih igrah. Najbolj pa izstopa seveda bronasta medalja Petre Majdič v Vancouvru leta 2009, ki je imela skoraj tragično predigro ...
Neveljaven email naslov