Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V podporo vsakemu polletnemu predsedovanju Svetu Evropske unije Evropski inštitut za enakost med spoloma (EIGE) opravi raziskavo na temo, ki jo izbere predsedujoča država. In Avstrijo, ki predseduje še do konca leta 2018, je zanimalo, kako uravnotežena sta spola na širokem področju digitalizacije predvsem med mlajšo generacijo.
Izsledki raziskave so bili objavljeni v dveh publikacijah, o temi pa smo se pogovarjali z raziskovalko Inštituta Blandine Mollard. Ena pomembnejših ugotovitev je, da imajo v Evropski uniji tako fantje kot dekleta v enaki meri osvojene digitalne veščine – a njihovo obnašanje na spletu se glede na spol razlikuje. Raziskava je namreč jasno pokazala, da se mlade ženske pri izražanju na spletu veliko bolj samoomejujejo in tudi samocenzurirajo.
Raziskava Evropskega inštituta za enakost med spoloma o (ne)enakosti med spoloma na področju digitalizacije
V podporo vsakemu polletnemu predsedovanju Svetu Evropske unije Evropski inštitut za enakost med spoloma (EIGE) opravi raziskavo na temo, ki jo izbere predsedujoča država. In Avstrijo, ki predseduje še do konca leta 2018, je zanimalo, kako uravnotežena sta spola na širokem področju digitalizacije, predvsem med mlajšo generacijo.
Ugotovitve raziskave so bile objavljene v dveh publikacijah, o temi pa smo se pogovarjali z raziskovalko Inštituta Blandine Mollard. Ena pomembnejših ugotovitev je, da imajo v Evropski uniji tako fantje kot dekleta v enaki meri osvojene digitalne veščine – a njihovo ravnanje na spletu se glede na spol razlikuje. Raziskava je namreč jasno pokazala, da se mlade ženske pri izražanju na spletu veliko bolj samoomejujejo in tudi samocenzurirajo.
“Pogosto mlada dekleta doživijo ali pa so priča napadom na spletu in potem temu prilagodijo svoje delovanje. Nehajo se vključevati v spletne razprave, manj izražajo svoje mnenje. Tudi fantje so priča ali doživljajo spletne napade in tudi pri njih jih je manj, ki so zelo spletno aktivni, a med dekleti je ta razlika opaznejša. Toliko bolj opazna, da lahko sklepamo na razlike zaradi spola.”
Jasno je, da mladi preživljajo vse več časa na spletu in v digitalnem prostoru: za branje novic, za oblikovanje svojega pogleda na svet in za vključevanje v javne razprave. In če so dekleta v ta svet vključena večinoma samo pasivno, ne pa tudi aktivno, nas to seveda skrbi in razprava, v kateri o razmerah v družbi razpravlja samo en spol, je popačena. Obenem pa mlada dekleta na tem področju prenehajo razvijati določene veščine, ki se jih lahko razvije samo z javno razpravo in izražanjem mnenja.
Seveda je raziskava Evropskega sveta za enakost med spoloma (znova) pokazala, da je tudi digitalni svet samo odsev realnega (ali analognega) sveta. In tudi v analognem svetu se dekleta manj spodbuja k izražanju stališč. Obenem pa so ženske tudi manj prisotne v gospodarskem, političnem, znanstvenem (in še katerem) svetu. Druga težava, na katero je opozorila Blandine Mollard, je, da je dandanes digitalna prisotnost javnih oseb nujna za samo prisotnost in angažiranost v javnem družbenem življenju na splošno. Digitalni svet je kot nekakšen divji zahod javnega življenja: če v živi prisotnosti soljudi še nekako upoštevamo formalna vljudnostna in civilizacijska pravila igre in obnašanja, jih v digitalni skoraj anonimnosti ni več.
Preprosto povedano: veliko težje je človeka užaliti, napasti in ponižati, če ga gledaš v oči, kot če ga gledaš skozi računalniško prirejeni avatar.
“Intenzivnost in moč sta resnično večji na spletu. Poglejmo na primer lepotne standarde. Ti seveda niso prisotni samo na spletu, a če pogledamo okoli sebe v realnem svetu, vidimo ogromno različnih »lepot«, da tako rečem, različnih teles, različnih ljudi, ki so različno oblečeni. Če bi opazovali lepotne standarde recimo le na Instagramu, bi dobili zelo popačeno predstavo o lepoti. Podobno velja za koncept, ki mu pravimo strupena moškost (toxic masculinity): ko se fantje med seboj spodbujajo k napačni predstavi tega, kaj naj bi prava moškost bila. Splet vse te zadeve pretirano poudari. “
V podporo vsakemu polletnemu predsedovanju Svetu Evropske unije Evropski inštitut za enakost med spoloma (EIGE) opravi raziskavo na temo, ki jo izbere predsedujoča država. In Avstrijo, ki predseduje še do konca leta 2018, je zanimalo, kako uravnotežena sta spola na širokem področju digitalizacije predvsem med mlajšo generacijo.
Izsledki raziskave so bili objavljeni v dveh publikacijah, o temi pa smo se pogovarjali z raziskovalko Inštituta Blandine Mollard. Ena pomembnejših ugotovitev je, da imajo v Evropski uniji tako fantje kot dekleta v enaki meri osvojene digitalne veščine – a njihovo obnašanje na spletu se glede na spol razlikuje. Raziskava je namreč jasno pokazala, da se mlade ženske pri izražanju na spletu veliko bolj samoomejujejo in tudi samocenzurirajo.
Raziskava Evropskega inštituta za enakost med spoloma o (ne)enakosti med spoloma na področju digitalizacije
V podporo vsakemu polletnemu predsedovanju Svetu Evropske unije Evropski inštitut za enakost med spoloma (EIGE) opravi raziskavo na temo, ki jo izbere predsedujoča država. In Avstrijo, ki predseduje še do konca leta 2018, je zanimalo, kako uravnotežena sta spola na širokem področju digitalizacije, predvsem med mlajšo generacijo.
Ugotovitve raziskave so bile objavljene v dveh publikacijah, o temi pa smo se pogovarjali z raziskovalko Inštituta Blandine Mollard. Ena pomembnejših ugotovitev je, da imajo v Evropski uniji tako fantje kot dekleta v enaki meri osvojene digitalne veščine – a njihovo ravnanje na spletu se glede na spol razlikuje. Raziskava je namreč jasno pokazala, da se mlade ženske pri izražanju na spletu veliko bolj samoomejujejo in tudi samocenzurirajo.
“Pogosto mlada dekleta doživijo ali pa so priča napadom na spletu in potem temu prilagodijo svoje delovanje. Nehajo se vključevati v spletne razprave, manj izražajo svoje mnenje. Tudi fantje so priča ali doživljajo spletne napade in tudi pri njih jih je manj, ki so zelo spletno aktivni, a med dekleti je ta razlika opaznejša. Toliko bolj opazna, da lahko sklepamo na razlike zaradi spola.”
Jasno je, da mladi preživljajo vse več časa na spletu in v digitalnem prostoru: za branje novic, za oblikovanje svojega pogleda na svet in za vključevanje v javne razprave. In če so dekleta v ta svet vključena večinoma samo pasivno, ne pa tudi aktivno, nas to seveda skrbi in razprava, v kateri o razmerah v družbi razpravlja samo en spol, je popačena. Obenem pa mlada dekleta na tem področju prenehajo razvijati določene veščine, ki se jih lahko razvije samo z javno razpravo in izražanjem mnenja.
Seveda je raziskava Evropskega sveta za enakost med spoloma (znova) pokazala, da je tudi digitalni svet samo odsev realnega (ali analognega) sveta. In tudi v analognem svetu se dekleta manj spodbuja k izražanju stališč. Obenem pa so ženske tudi manj prisotne v gospodarskem, političnem, znanstvenem (in še katerem) svetu. Druga težava, na katero je opozorila Blandine Mollard, je, da je dandanes digitalna prisotnost javnih oseb nujna za samo prisotnost in angažiranost v javnem družbenem življenju na splošno. Digitalni svet je kot nekakšen divji zahod javnega življenja: če v živi prisotnosti soljudi še nekako upoštevamo formalna vljudnostna in civilizacijska pravila igre in obnašanja, jih v digitalni skoraj anonimnosti ni več.
Preprosto povedano: veliko težje je človeka užaliti, napasti in ponižati, če ga gledaš v oči, kot če ga gledaš skozi računalniško prirejeni avatar.
“Intenzivnost in moč sta resnično večji na spletu. Poglejmo na primer lepotne standarde. Ti seveda niso prisotni samo na spletu, a če pogledamo okoli sebe v realnem svetu, vidimo ogromno različnih »lepot«, da tako rečem, različnih teles, različnih ljudi, ki so različno oblečeni. Če bi opazovali lepotne standarde recimo le na Instagramu, bi dobili zelo popačeno predstavo o lepoti. Podobno velja za koncept, ki mu pravimo strupena moškost (toxic masculinity): ko se fantje med seboj spodbujajo k napačni predstavi tega, kaj naj bi prava moškost bila. Splet vse te zadeve pretirano poudari. “
Srednjeveška Radovljica je bila po koncu druge svetovne vojne ena največjih občin v takratni državi. Med vojno pa je bila precej pomembna Prešernova ulica, ki je takrat še nosila nemško ime. Na njej so namreč živeli nemški oficirji in stanovanja so bila zgrajena posebej zanje. Po vojni so jih precej uničena, brez stekel, dali družinam in sicer vsako stanovanje na pol. Ena družina je dobila kuhinjo, druga kopalnico. Pomembno je bilo, da je bila voda. In prav prvo leto po koncu vojne se je na radovljiški Prešernovi ulici ulici rodil Milan Černe.
Letošnje vreme ni za nikamor! So krivi Chemtrailsi, Haarp, kaj drugega? Ali pa moramo preprosto slediti fizikalnim zakonom? V jutranjem pogovoru z Mihijem.
To jesen bomo ob sobotah zvečer na TVS2 lahko spremljali premiere Aritmičnih koncertov izbranih, žanrsko raznolikih domačih zasedb. In ker na Valu podpiramo zasedbe, ki s samosvojo avtorsko držo krojijo in dvigajo nivo domačega glasbenega prostora, smo aritmičarjem stopili naproti – vsak ponedeljek pred sobotno televizijsko premiero bomo okušali izbrane zasedbe. Aritmično bo. Na 202! Začenjamo kar se da nadebudno in pozitivno – z mlado kamniško funk -rock zasedbo Hulahoop!
Zgodba o čezoceanki Rex, zgrajeni v Genovi, je zgodba o zlatem obdobju potniških ladij in je zgodba o drugi svetovni vojni. Parnik Rex je bil v tridesetih letih prejšnjega stoletja velikan med potniškimi ladjami. Bil pa je predvsem hiter. Ponos italijanskega ladjarstva so enajst let pozneje, to je leto dni pred koncem druge svetovne vojne, pri Izoli potopili zavezniki. Na boku ležeče velikanke, iz katere se je kadilo štiri dni, so se v Izoli ob 70. obletnici potopitve spomnili z dvema dogodkoma.
Jernej Sluga - Nejc, uspešen podjetnik pri Špica International in športnik po srcu, se 17. let po hudi možganski kapi s kolesom odpravlja na 375 km dolgo pot od Hodoša do Pirana. Pred začetkom poti ga je pred mikrofon povabil Miha Pongrac.
Ne bomo rekli, da je Kolodvorska pomembna zato, ker na njej stojita radio in televizija – mimogrede, za zgradbo televizije je nekoč deloval prvi živalski vrt. Pač pa je imela nekoč precej pomembno vlogo, saj je bila nekakšna vpadnica v središče – to je postala s prihodom vlaka v mesto.
V visokošolskem sistemu je nujno bolje uskladiti raziskovalno sfero in fakultete ter razrahljati in prevetriti zdajšnji okostenel sistem zaposlovanja, je prepričan rektor Univerze na Dunaju prof. dr. Heinz W. Engl, ki je ta teden obiskal Ljubljano. Univerza na Dunaju, ki bo v kratkem praznovala 650-letnico obstoja, velja za največjo univerzo v Avstriji.
V prvem delu Igor Vidmar ob pregledu aktualnih izdaj domačih izvajalcev opozarja še na domača klubska in koncertna dogajanja. V drugi tretjini Drugega vala predstavljamo nov album po petih letih garažnih lirikov Reigning Sound. V tretjem delu se najprej predstavi pevka Ruby, dobro desetletje smo čakali na njen novi album, ki nosi naslov Waiting For Light. Sledi islandska pianistka Soley in proti koncu nas čaka še skupina The Durutti Column in aktualni, dvojni album Chronicle LX:XL.
Uroš, Fotr, DJ Umek ali pač samo Umek. 21 let za gramofoni/računalniki, po treh albumih in skoraj 1500 nastopih. Še vedno poln elana, želje in vztrajnosti. V soboto bo spet sukal doma, z dobrim namenom in glasbo, ki je v takih primerih bolj prirejena širokemu okusu. Sicer še vedno najbolj naklonjen technu, ker techno je metal elektronske glasbe in metalsko občinstvo je najbolj zvesto in ne nazadnje kritično.
Zakaj snemamo koncerte? Pa prometne nesreče in epileptične napade? Dokumentiramo vse življenjske trenutke, tudi naših otrok, vse dokler ne bodo zmogli videoposnetkov sebe končno snemati sami.
Celjski pianist, pevec in avtor Uroš Perić pripravlja nastop v Ljubljani, s katerim bo obeležil deseto obletnico kariere. O koncertu, ki bo 29. avgusta v Križankah in nekaterih načrtih pa boste več izvedeli v sobotnem pogovoru.
Američanka na spletu odkrije slovenskega glasbenika, ki jo popolnoma prevzame. Piše mu pismo in tako se začne čudovito prijateljstvo. To je zgodba Ruth Dupré in Vlada Kreslina, ki jo je Teksašanka Ruth, sicer pisateljica, z obilico humorja prelila na strani knjige Vlado Kreslin, Slovenija in Jaz.
Tokrat gremo v oddaji Moje ulice na parket in v našo plesno zgodovino. Mojstra Jenka najbrž pozna vsak, ki se je ali se še tako ali drugače ukvarja s plesom. Na podlagi mojstrove zamisli, da se plesa lahko nauči vsak, ne le izbrana elita v mestnih središčih, je bila leta 1954 ustanovljena Plesna zveza Slovenije. No, o spominih na ples in na mojstra Jenka nam bo pripovedoval njegov učenec in tudi nekdanji predsednik plesne zveze Mihael Verbič.
Tokrat gremo v oddaji Moje ulice na parket in v našo plesno zgodovino. Mojstra Jenka najbrž pozna vsak, ki se je ali se še tako ali drugače ukvarja s plesom. Na podlagi mojstrove zamisli, da se plesa lahko nauči vsak, ne le izbrana elita v mestnih središčih, je bila leta 1954 ustanovljena Plesna zveza Slovenije. No, o spominih na ples in na mojstra Jenka nam bo pripovedoval njegov učenec in tudi nekdanji predsednik plesne zveze Mihael Verbič.
Ivanka Berčan se je po letih življenja v redovniški skupnosti odločila za novo pot in od takrat se predano ukvarja z mladimi, ki jih vzgaja ulica ali pa so zapadli v odvisnost.
Neveljaven email naslov