Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Dan kemijske enote "mol"

23.10.2018

Američani danes zaznamujejo "mole day". Mole v angleščini pomeni krt, je pa tudi izraz za posebno mersko enoto, ki je v kemiji skorajda tako samoumevna kot je vsem nam zrak, ki ga dihamo. Pa se iz svojih šolskih let še spomnite, kaj je to mol? Ne govorimo o največji mestni občini v Sloveniji, temveč o merski enoti in konstanti, ki je tudi za ne-kemike zelo fascinantna. Maja Ratej je za raziskovanje mola namenoma izbrala prav današnji dan. Njen sogovornik je bil dr. Matej Huš s Kemijskega inštituta v Ljubljani.  

Kombinacija števil 6, 2, 10 in 23 na prvi pogled ni nič nenavadnega … no, pri tistih, ki se navdušujejo nad kemijo, pa bi tudi v fazi trdnega spanja sprožila en in isti odgovor

Američani danes zaznamujejo “mole day“. Mole v angleščini pomeni krt, je pa tudi izraz za posebno mersko enoto, ki je v kemiji skorajda tako samoumevna kot je vsem nam zrak, ki ga dihamo. Pa se iz svojih šolskih let še spomnite, kaj je to mol? Ne govorimo o največji mestni občini v Sloveniji, temveč o merski enoti in konstanti, ki je tudi za ne-kemike zelo fascinantna. Maja Ratej je za raziskovanje mola namenoma izbrala prav današnji dan. Njen sogovornik je bil dr. Matej Huš s Kemijskega inštituta v Ljubljani.  

Danes smo 23. oktobra, 23. 10, in kot vsak drug dan bosta minutni in urnik kazalec dvakrat v poziciji, ko bo ura kazala dve minuti čez šesto. Ta kombinacija števil 6, 2, 10 in 23 na prvi pogled ni nič nenavadnega … no, pri tistih, ki se navdušujejo nad kemijo, pa bi tudi v fazi trdnega spanja sprožila en in isti odgovor.

“Mol je ena tistih besed, ki imajo jasno določen dom – kemijo. Molekule so majhne in kemiki namesto kvadrilijonov in kvadrilijard raje uporabljajo enoto mol. Sliši se bolje.”

Ja, namesto kvadriljonov in tistih veliko veliko večjih merskih enot so v kemiji in fiziki preprosto dogovorjeni, da je v enem molu 6,02 x 1023 delcev. To je ogromno. 10 in 23 ničel. To konstanto si je v 19. stoletju zamislil italijanski plemič, fizik in kemik s prav tako ogromnim številom črk v imenu: Lorenzo Romano Amedeo Carlo Avogadro di Queregna e di Cerreto. Z njim je v načrtovanje kemijskih in fizikalnih reakcij vnesel več reda in točnosti.

“To je enako število molekul, kot je atomov v 12 g čistega izotopa ogljika-12. In zakaj ga sploh potrebujemo? Ker se atomi srečujejo v celih številih. Tako kot ne kupimo 840 gramov jajc, ampak 12 jajc, in na večerjo ne povabimo 500 kilogramov, ljudi ampak 6 prijateljev, tudi kemijske reakcije potekajo med atomi in ne kilogrami.”

Dr. Mateja Huša, ki je že vse življenje navdušen kemik in mol izgovori kar nekajkrat na dan, je Maja vprašala, kako bi si lahko najbolje predstavljali en mol. “Žlica vode,” je odvrnil, “v eni žlici je 6 krat 10 na 23 molekul vode“.

“Predstavljajva si, da bi te molekule označila in pomešala po vseh oceanih na svetu. V vsakem litru morja bi našli 500 teh molekul.”

Nepredstavljivo mnogo teh majcenih molekul si je mogoče predstavljati tudi drugače.

“V 1 molu je 1000-krat več molekul kot je vseh zvezd v vesolju. In na Zemlji je 10.000-krat manj zrnc peska kot je 1 mol.”

Če bi med vse Zemljane razdelili 1 mol evrov, bi lahko vsak človek porabil milijon evrov. Vsak dan naslednjih 300.000 let. Ali pa če bi z zrni riža posuli vse kontinente sveta: če bi jih uporabili en mol, bi bilo vso kopno zasuto z rižem do višine 75 metrov.


Val 202

2505 epizod

Val 202

2505 epizod


Dan kemijske enote "mol"

23.10.2018

Američani danes zaznamujejo "mole day". Mole v angleščini pomeni krt, je pa tudi izraz za posebno mersko enoto, ki je v kemiji skorajda tako samoumevna kot je vsem nam zrak, ki ga dihamo. Pa se iz svojih šolskih let še spomnite, kaj je to mol? Ne govorimo o največji mestni občini v Sloveniji, temveč o merski enoti in konstanti, ki je tudi za ne-kemike zelo fascinantna. Maja Ratej je za raziskovanje mola namenoma izbrala prav današnji dan. Njen sogovornik je bil dr. Matej Huš s Kemijskega inštituta v Ljubljani.  

Kombinacija števil 6, 2, 10 in 23 na prvi pogled ni nič nenavadnega … no, pri tistih, ki se navdušujejo nad kemijo, pa bi tudi v fazi trdnega spanja sprožila en in isti odgovor

Američani danes zaznamujejo “mole day“. Mole v angleščini pomeni krt, je pa tudi izraz za posebno mersko enoto, ki je v kemiji skorajda tako samoumevna kot je vsem nam zrak, ki ga dihamo. Pa se iz svojih šolskih let še spomnite, kaj je to mol? Ne govorimo o največji mestni občini v Sloveniji, temveč o merski enoti in konstanti, ki je tudi za ne-kemike zelo fascinantna. Maja Ratej je za raziskovanje mola namenoma izbrala prav današnji dan. Njen sogovornik je bil dr. Matej Huš s Kemijskega inštituta v Ljubljani.  

Danes smo 23. oktobra, 23. 10, in kot vsak drug dan bosta minutni in urnik kazalec dvakrat v poziciji, ko bo ura kazala dve minuti čez šesto. Ta kombinacija števil 6, 2, 10 in 23 na prvi pogled ni nič nenavadnega … no, pri tistih, ki se navdušujejo nad kemijo, pa bi tudi v fazi trdnega spanja sprožila en in isti odgovor.

“Mol je ena tistih besed, ki imajo jasno določen dom – kemijo. Molekule so majhne in kemiki namesto kvadrilijonov in kvadrilijard raje uporabljajo enoto mol. Sliši se bolje.”

Ja, namesto kvadriljonov in tistih veliko veliko večjih merskih enot so v kemiji in fiziki preprosto dogovorjeni, da je v enem molu 6,02 x 1023 delcev. To je ogromno. 10 in 23 ničel. To konstanto si je v 19. stoletju zamislil italijanski plemič, fizik in kemik s prav tako ogromnim številom črk v imenu: Lorenzo Romano Amedeo Carlo Avogadro di Queregna e di Cerreto. Z njim je v načrtovanje kemijskih in fizikalnih reakcij vnesel več reda in točnosti.

“To je enako število molekul, kot je atomov v 12 g čistega izotopa ogljika-12. In zakaj ga sploh potrebujemo? Ker se atomi srečujejo v celih številih. Tako kot ne kupimo 840 gramov jajc, ampak 12 jajc, in na večerjo ne povabimo 500 kilogramov, ljudi ampak 6 prijateljev, tudi kemijske reakcije potekajo med atomi in ne kilogrami.”

Dr. Mateja Huša, ki je že vse življenje navdušen kemik in mol izgovori kar nekajkrat na dan, je Maja vprašala, kako bi si lahko najbolje predstavljali en mol. “Žlica vode,” je odvrnil, “v eni žlici je 6 krat 10 na 23 molekul vode“.

“Predstavljajva si, da bi te molekule označila in pomešala po vseh oceanih na svetu. V vsakem litru morja bi našli 500 teh molekul.”

Nepredstavljivo mnogo teh majcenih molekul si je mogoče predstavljati tudi drugače.

“V 1 molu je 1000-krat več molekul kot je vseh zvezd v vesolju. In na Zemlji je 10.000-krat manj zrnc peska kot je 1 mol.”

Če bi med vse Zemljane razdelili 1 mol evrov, bi lahko vsak človek porabil milijon evrov. Vsak dan naslednjih 300.000 let. Ali pa če bi z zrni riža posuli vse kontinente sveta: če bi jih uporabili en mol, bi bilo vso kopno zasuto z rižem do višine 75 metrov.


04.08.2021

Na Japonskem ni človeka, ki ne bi bral vsaj ene mange

V sedmi epizodi se znova lotevamo japonske kulture in športa. Znova nam pomaga japonologinja Katarina Petaci, ki z nami deli svoje izkušnje s potovanj po deželi vzhajajočega sonca. Pravi, da so Japonci strastni bralci umetniško dovršenih stripov manga ter ljubitelji animiranih filmov. Najbolj popularen šport pa je baseball!


03.08.2021

Gremo na Šmarno goro!

Podali smo se na ljubljanske ulice in iskali poti, kjer naša prestolnica njenim prebivalcem predstavlja raj pohodništva.


03.08.2021

Japonska kultura je zelo homogena

V šesti epizodi zanimivosti o Japonski se lotevamo tamkajšnjega načina življenja, pri čemer nam pomaga japonologinja Katarina Petaci. Kot pravi, so Japonci izredno vljudni in tihi, čeprav jih različne melodije in zvoki spremljajo ves dan. To, da so bili 200 let zaprti od zunanjega sveta, se odraža v zelo homogeni kulturi.


02.08.2021

Mladi o življenju na Ptuju

Ugotavljamo, da je Ptuj zelo mirno in zato prijetno mesto za družinsko življenje in turiste. Kakšno pa je življenje mladih v najstarejšem slovenskem mestu? Pogovarjali smo se z dvema aktivnima predstavnikoma mlajše generacije, ki si želita, da bi bilo podobno angažiranih še več njunih vrstnikov.


02.08.2021

Mestni kino Ptuj

Mestni kino Ptuj ima dolgo zgodovino in velja za najstarejše aktivno kino prizorišče v Sloveniji. Kino je eno od pobudnikov in gonilnih členov Art kino mreže, ki povezuje slovenske prikazovalce kakovostnega in umetniškega filma. Prepričani so, da lahko z izbranim izobraževalnim programom v ljubitelje kakovostnega filma vzgojijo tako otroke in mladostnike kot tudi tiste nekoliko starejše obiskovalce. Več o tem pa s Tino Maroh, zunanjo sodelavko Mestnega kina Ptuj in Centra interesnih dejavnosti Ptuj.


02.08.2021

Rimski kamp Poetovio

Ptujčani pa so tudi izjemno ponosni na svojo zgodovino, še posebej na tisti del iz časov, ko so tod vladali Rimljani. V tretjem stoletju je bil Ptuj največje mesto na slovenskem, večje kot je bil tedanji London ali Dunaj. Obiskali smo Rimski kamp Poetovio, kjer po novem prek celega leta, ne le v času Rimskih iger, obujajo spomin na antične čase.


02.08.2021

Ptujska vinska klet

Štajerska vina so nas popeljala do današnje prve postojanke. Najbolj markanten simbol Ptuja in prva stvar ki jo zagledamo, ko se vozimo proti Ptuju je čudovit Ptujski grad, ki kraljuje nad mestom in reko Dravo. Globoko v kletnih prostorih gradu pa so na ogled in pokušino najboljša vina, ki jih lahko ponudi Ptuj z okolico.


02.08.2021

Drobec Slovenije na Japonskem

Čas Olimpijskih iger v Tokiu je tudi čas, ko poskušamo najti kakšno stično točko med Japonsko in Slovenijo, kakšen drobec, ki nas povezuje. In enega takih drobcev smo našli v koledarju korporacije JTB, ki je daleč največja potovalna agencija na Japonskem. Za naslovnico svojega letošnjega koledarja z letnico 2021 z naslovom »Prelepi kraji, ki jih moraš v življenju obiskati vsaj enkrat.« je poleg večinoma razvpitih globalnih turističnih točk izbrala fotografijo očarljive vasice in vinskih gričev slovenskega Jeruzalema.


02.08.2021

Izraz kamikaze izvira iz časov mongolskih vdorov

V peti epizodi zanimivosti o Japonski razložimo, kdo ali kaj so kamikaze. Izraz sega v 13. stoletje, ko so Mongoli vdirali na Japonsko, povezan pa je z besedama duh in veter. Danes ga najpogosteje povezujemo s piloti iz 2. svetovne vojne. Njihova naloga je bila, da se z letalom zaletijo v sovražnikove ladje.


01.08.2021

Fotograf Stojan Kerbler o Ptuju

Z lanskim prešernovim nagrajencem za življensko delo, fotografom in odličnim poznavalcem fotografij Stojanom Kerblerjem smo se pogovarjali o njegovem domačem kraju, kjer je tudi dobil inspiracijo za mnoge projekte.


01.08.2021

Dejan Zavec o Ptuju

Z nekdanjim boksarjem smo se pogovarjali o tem, kako je odraščanje in življenje na Ptuju vplivalo na njegovo kariero ter zakaj tudi po končani športni poti še vedno živi na Ptuju.


01.08.2021

Primož Suhodolčan o olimpijskih igrah

Eden najbolj strastnih slovenskih navijačev naših športnikov na olimpijskih igrah ta hip je gotovo mladinski pisatelj Primož Suhodolčan, katerega številne knjige govorijo prav o športnikih in športu. Kako športni navdušenec Primož doživlja igre in kako je doživel uspeh svojega zlatega soimenjaka, o katerem je pred kratkim napisal zgodbo?


01.08.2021

Dravska kolesarska pot

S kolesom smo se popeljali po Dravski kolesarski poti, ki poteka skozi 4 države. Ob 710 kilometrov dolgi reki Dravi so na približno 150 kilometrih speljane tudi urejene kolesarske poti ob slovenskih bregovih, od Dravograda do Središča ob Dravi. Mnogi menijo, da je Dravska kolesarska pot najlepša prav v okolici Ptuja, Miha Švalj pa je pred mikrofon povabil dobrega poznavalca te poti Petra Mesariča.


31.07.2021

Zlate luske iz Drave bogatijo nakit

Presenetljivo malo ljudi ve, da imamo v Sloveniji nahajališča zlata in da je prod Mure in Drave zlatonosen. V njem se torej skrivajo zlate luskice, ki jih podobno kot v znanih dokumentarnih oddajah z Aljaske, izpirajo iz rečnega proda. Še več - svojčas je na bregovih reke Drave vladala prava zlata mrzlica, ko so letno izprali tudi do 12 kilogramov zlata. Ob zlatonosni reki Dravi smo se pogovarjali z izdelovalcem nakita Srečkom Molkom in hidroinženirjem dr. Sašem Šantlom.


31.07.2021

Samuraji so bili znani predvsem po strogem etičnem kodeksu

V četrti epizodi zanimivosti o Japonski razložimo, kdo ali kaj so bili samuraji. Pripadniki elitnega vojaškega razreda, ki so bili izurjeni v različnih veščinah. Obenem pa so morali biti zelo izobraženi. Njihova naloga je bila, da služijo gospodarju in ga ščitijo. Znani pa so bili predvsem po zelo strogem etičnem kodeksu.


30.07.2021

Tukaj je mir in tišina, temperature pa so za nekaj stopinj nižje

V sklopu projekta Tokio doma smo obiskali Planinski dom na Kalu, priljubljeno izletniško točko nad Hrastnikom.


30.07.2021

Gejše so izobražene, elegantne in lepe umetnice

V tretji epizodi zanimivosti o Japonski posegamo v zgodovino. Razložimo, kdo so gejše, ki jih še danes srečujemo v deželi vzhajajočega sonca.


29.07.2021

Plezališče v osrčju hrastniške obline

Hrastnik ni samo namizni tenis, Hrastnik ni samo slalom na divjih vodah. Hrastnik je še mnogo več, je tudi alpinizem in športno plezanje.


29.07.2021

Mesto v dolini potoka Boben

Ko se človek iz Ljubljane z avtom odpravi proti Hrastniku, bo zaman iskal odcep na avtocesti. Čeprav gre za enega od mest Zasavske trojke, odcepa za Hrastnik ni. Pogled skozi okno vlaka Hrastniku dela krivico in da se za industrijsko sivino skriva ogromno zelenja in prijaznih ljudi. In da nam je v reportaži zmanjkalo časa za številne druge zanimivosti: denimo festival zasavske kulinarike Funšterc, jamatlon, zgodovina rudarskih marionet in pohodniške destinacije.


28.07.2021

Mladi se v Zagorje radi vračajo, a tudi tu je kriza s stanovanji

Mlada Zagorjana Aljaž in Janez o življenju v Zagorju, mladih in priložnostih, ki jih nudi njun rodni kraj, pa tudi o rivalstvu med prebivalci zasavske trojice.


Stran 15 od 126
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov