Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Intervju v izvirniku: KNOWER

04.11.2018

Genevieve Artadi in Louis Cole sta izvenzemeljski duet KNOWER. Pred dobrimi osmimi leti sta se spoznala in odkrila skupno strast do kombiniranja zvokov in ustvarjanja glasbe. Združujeta na videz – oziroma na posluh – nezdružljivo: sir z marmelado, in presenečata z okusom. V Los Angelesu sta doštudirala džez, zdaj ga pretapljata v novi žanr. Quincy Jones je dejal, da boste KNOWER prosili za še. Louis in Genevieve se spominjata koncerta v njegovi dnevni sobi, pisanja za Janet Jackson, govorita pa tudi o simbolu življenja – pici! Intervju je v angleščini, prevodi vas v pisni obliki čakajo na val202.si.

Quincy Jones je dejal, da jih boste prosili za še. Louis in Genevieve se spominjata koncerta v njegovi dnevni sobi, pisanja za Janet Jackson, govorita pa tudi o simbolu življenja – pici

Genevieve Artadi in Louis Cole sta zunajzemeljski duet KNOWER. Pred dobrimi osmimi leti sta se spoznala in odkrila skupno strast do kombiniranja zvokov in ustvarjanja glasbe. Združujeta na videz – oziroma na posluh – nezdružljivo: sir z marmelado in presenečata z okusom. V Los Angelesu sta doštudirala džez, zdaj ga pretapljata v novi žanr. Ko sta končala v Ljubljani, ju je fotografija vlakca v Postojnski jami tako navdušila, da sta začela barantati, ali ju lahko tja nemudoma zapelje kar taksist. Po ogledu smo se sešli na kraju koncerta v Kinu Šiška. Posnetek je v izvirniku. 

 

Louis in Genevieve, dobrodošla!

Louis in Genevieve: Hvala!

 

Ogledala sta si Postojnsko jamo …

Louis: Ja, videla sva fotografijo vlakca v jami in Genevieve se je v hipu zelo navdušila nad njim, pravzaprav sva se oba zelo vznemirila. Običajno si ne ogledava turističnih znamenitosti, ampak tole je bilo videti čisto preveč kul … In res je bilo izvrstno doživetje.

 

Morda bi bila Postojnska jama odlično prizorišče za enega od vaših koncertov …

Genevieve: Mislim, da bi bilo videti res dobro, ampak se bojim, da bi preveč odmevalo.

Louis: No, lahko pa bi naredila koncert z zborom. Vau! Se lahko dogovorite, da nama prihodnjič organizirajo zborovske pevce?

 

Verjetno netopirji in druge živali v jami ne bi bile preveč zadovoljne …

Genevieve: In močeradi.

Louis: Netopirji sovražijo našo glasbo. So preveč ozkogledni.

 

Zdi se, da res ustvarjate glasbo, ki jo ali ljubiš ali sovražiš. A obstaja kaj vmes, lahko ob poslušanju Knower ostaneš ravnodušen?

Louis: Pri ustvarjanju glasbe v izdelek vlagamo vse napore, naša glasba je zelo intenzivna. Če vam je torej všeč, vam bo zelo všeč, če vam ni, vam čisto zares ni blizu. Seveda so tudi ljudje, ki se jim zdi samo v redu, vendar imate prav, odzivi so običajno bolj izraziti.

 

Legendarni producent Quincy Jones je dejal, da ustvarjate vrhunsko glasbo. Če ga citiram: “Knower vas bodo spravili na kolena in vas prisilili, da jih prosite za še!” Ste bili polaskani?

Genevieve: Ja, seveda. Res je bilo fantastično.

 

Zastavila sem da/ne vprašanje, kajne?

Genevieve: Ja (smeh).

Louis: Res je bilo kul, v bistvu je kul vsakič, ko nas kdo pohvali. Sklepam, da si je ogledal nekaj naših posnetkov in si mislil: to je pa prav fino. Potem smo zanj nastopili v njegovi dnevni sobi, on pa je medtem zobal prigrizke. V nekem trenutku se je zelo vživel in plesal na kavču, vmes pa jedel gvakamole. Bilo je super, ostaja res lep spomin …

 

Od prigrizkov pa k pici (Louis je za intervju oblekel hlače s potiskom pice): veliko jo omenjate v svoji glasbi – obstaja celo komad s tem naslovom. Sprva je bila hrana revežev, obstaja torej kakšno globlje sporočilo?

Louis: Prehranjujeva se precej zdravo. No, vsaj jaz se trudim … Ko napišem novo skladbo, ki se mi zdi res dobra, pa si privoščim pico! Simbolizira odličen komad, kar je bistvo mojega obstoja. Pica je torej, če skrajšam, smisel življenja. Simbolizira neki mejnik, dosežek v mojem življenju.

 

Genevieve, kaj je za vas simbol uspeha oziroma kaj je za vas nagrada?

Genevieve: Razen skladbe same … Včasih gremo v zabaviščni park, v Disneyland.

Louis: To šele takrat, ko končamo album!

Genevieve: Ja, res je. Za skladbo je nagrada pica, za album zabaviščni park.

 

S svojo glasbo ste pretresli glasbeno industrijo. Kako se nanjo odzivajo producenti in glasbeniki, ki ustvarjajo radijsko glasbo za širše občinstvo? V svojih izdelkih združujete elemente, ki včasih – vsaj na prvi pogled oziroma posluh – niso združljivi. Kot kombiniranje sira z marmelado, nekaj, kar naj ne bi delovalo.  

Louis: Uf, to zveni kar noro: sir in marmelada! Veste kaj, z Genevieve sva se odločila, da ne bova nikoli ustvarjala glasbe, s katero bi zadovoljila koga drugega. Ali glasbe, ki bi nama prinesla slavo. Želiva ostati takšna, kot sva, hočeva ustvarjati glasbo, ki jo čutiva. Nikoli ni prišlo v poštev, da bi ustvarjala glasbo za radijske postaje ali za zaslužek. Preprosto morava ustvarjati zvoke, ki se nama zdijo fantastični. Potem sva našla način, da deliva svoje videospote in nekako sva dobila občinstvo. Mogoče zato, ker sva bila tako vztrajna. Vsekakor sva hvaležna in bova še naprej ustvarjala glasbo, v katero verjameva.

 

V Los Angelesu sta doštudirala džez. Kako zdaj na vašo glasbo gledajo nekdanji profesorji? Vsekakor je vajin pristop k ustvarjanju precej drugačen – kombinirata elektronsko glasbo, džez in številne druge zvrsti.

Louis: Absolutno. Na koncu je vse džez, ki je imel na začetku celo status “umazane” plesne glasbe. Mislim, da so si profesorji, ki so me poučevali, najprej mislili, da sem malo čuden. Tako se mi je vsaj zdelo. Potem pa so spoznali, da živim svoje sanje, počnem, kar si želim početi in ustvarjam – v resnici – zelo kakovostno glasbo. So ponosni, pomirjeni.

 

Genevieve, oba prihajata iz glasbene družine. Kakšno je bilo vaše otroštvo, ste poslušali džez, ki ste ga pozneje tudi študirali?

Genevieve: Ne, večinoma pop. Mama in oče sta ob koncih tedna nastopala in doma čez teden vadila radijske komade, ustvarjala pa tudi svojo avtorsko glasbo. Spomnim se njunega bobnarja, ki je imel afrofrizuro in sem v njegove lase zatikala svinčnike. Skratka, spremljala sem ju na vaje in koncerte, zato poznam veliko popskladb.

Louis: Ja, Genevieve pozna vse popkomade v zgodovini! Katera koli skladba se zasliši iz radia, jo bo ona nekako prepoznala!

 

Tudi sodoben pop, denimo Miley Cyrus?

Genevieve: Morda ne več … No, ampak tudi to.

Louis: O, ja! Noro. Ne vem, kako.

Genevieve: Včasih zaradi hudega in intenzivnega odziva, ker pesmi preprosto ne prenesem. Na-na-na-na-na-na. Sovražim ponavljanje, ljudje pa pravijo: zelo je zapomnljiva, všeč mi je. Ne! Če se ponavlja, še ne pomeni, da je skladba dobra.

Louis: Pa si jo vseeno zapomniš!

Genevieve: Ne vem, kako, kar vsrkam jo …

Louis: Kot spužva.

 

Louis, tudi vaši starši in drugi družinski člani so glasbeniki. Kakšno je bilo vaše glasbeno družinsko življenje, zelo drugačno od Genevievinega?

Louis: Ja, jaz nisem nikomur zatikal svinčnikov v lase (smeh). Sem pa v klavir zataknil gumijast bonbon. Klavir je bil pokvarjen in oče ni mogel ugotoviti, kaj je narobe. Ko je prišel serviser, je ugotovil, da je kriv gumijasti medvedek. Verjetno zato, ker sem se, medtem ko je oče igral,  veliko zadrževal pod klavirjem in se basal z bonboni. Oče je bil res dober pianist, tudi poslušal je same izvrstne plošče. Recimo Milesa Davisa, Tonnyja Williamsa, Jamesa Browna, Stevieja Wonderja in celo klasično glasbo. Od leta 0 do zdaj sem ves čas poslušal zelo dobro glasbo, tudi zaradi očeta, za kar sem mu zelo hvaležen.

 

V enem od preteklih intervjujev ste omenili, da je Skrillex popolnoma spremenil vaše dojemanje glasbe. Zakaj?

Louis: Verjetno kar od obeh … Ker je tako dober. Ustvarja nore melodije iz norih zvokov, obvlada zvočni inženiring, ustvarja res specifično glasbo. Še posebej izredno je bilo njegovo ustvarjalno obdobje od leta 2009 do 2012. Leta 2011 sva šla na njegov koncert, po tem se je najino življenje spremenilo za vedno.

 

Genevieve, se spomnite kakšne plošče, ki je za zmeraj spremenila vaš pogled na glasbo?

Genevieve: Ja, ko sem bila majhna, sem bila obsedena z božičnim albumom Nat King Cola. Ostali otroci so poslušali pop komade. Ne vem, nekako je ta glasba za zmeraj ostala v meni.

 

Bili ste upornica … Poslušali ste glasbo, ki je ni poslušal nihče drug v razredu.

Genevieve: Ja. Učiteljica nam je rekla, da lahko predvajamo katero koli skladbo želimo in sem rekla, da imam album Nat King Cola. Vsi sošolci so bili jezni name.

 

Ogledala sem si veliko vaših videospotov in nekako prevladuje estetika grdega, kar seveda ni negativna kritika. Preprosto se razlikujete od večinske vizualne produkcije. Kaj je za vas lepota, umetnost?

Genevieve: Kaj je lepo? Nekaj, kar mi daje občutek živosti. Ali pa me sili k prevpraševanju lastnih misli. Nekaj, s čimer se lahko povežem.

 

Je igrivost?

Genevieve: Tudi. Po naravi sem igriva, a sem lahko tudi resna in zelo občutljiva. V bistvu ne gre za točno določeno čustvo, ampak za to, da je pristno.

 

Kaj je za vas lepota v glasbi in umetnosti, Louis?

Louis: Čar in moč umetnosti je ta, da za trenutek pozabiš na sedanjost, celo na življenje … Da se za trenutek izgubiš. Obidejo te občutki, spomini, včasih nenavadne misli. Gre za nora občutja, to je najboljši občutek, ki ga želim ves čas podoživljati in ga iščem v svoji glasbi.

 

Pravkar ste opisali moje občutke ob prvem poslušanju skladbe Overtime, ki je bila napisana za Janet Jackson. Kako je sploh prišlo do ideje o sodelovanju?

Louis: Nek tip, producent, ki je delal za Janet Jackson, nam je napisal sporočilo na Facebooku, ali bi zanjo posneli skladbo.

 

In ste pomislili, da gre za prevaro?

Louis: Ne, idejo sem takoj kupil (smeh)! Izkazalo se, da je res njen producent, zato smo začeli ustvarjati glasbo. Napisali smo pet komadov, med drugim tudi Overtime, I must be Dreaming in All time. Napisali smo jih z mislijo na njo, a jih nikoli niso uvrstili na album. Kar je bilo na koncu super, ker so nam bile zelo všeč in smo jih izdali sami.

 

So bile skladbe že od začetka vaše ali ste jih potem posvojili? Vseeno ste jih napisali za Janet Jackson in ne zase.

Louis: Res smo jih napisali z mislijo na njo, a je bil zvok ves čas naš. Bili smo zelo vznemirjeni, a smo ostali zvesti sami sebi. Genevieve jo je res veliko poslušala.

 

Je ona vaš najljubši Jackson?

Genevieve: Ona in Michael (smeh), ker sta oba vrhunska.

 

Oba sta poleg džeza preposlušala veliko soula in funka …

Louis: James Brown, Miles Davis in drugi so zame … Uf, velikani! Sem pa poslušal še vse ostalo – Boards Of Canada, Skirllex in Michael Jackson so legende. Ne smem pozabiti na glasbo iz igre Super Mario! Ko sem bil majhen sem imel nintendo. Veliko je dobrih iger.

Genevieve: Street Fighter 2.

 

Ena od vaših skladb je umeščena tudi v računalniško igro Grand Theft Auto (GTA).

Louis: Tako, tako.

 

Zelo pomenljiva se mi zdi vaša skladba The Govt. Knows. Živimo v dobi velikih sprememb, z begunsko krizo in migraciji se spopadamo praktično povsod, v Evropi in Ameriki. Na katere razmere, dogodke bi morali opozarjati? Za kaj bi se morali bolj zavzeti?

Louis: Ne zanimam se preveč za politiko ali vsaj ne toliko, kot nekateri prijatelji. Preprosto verjamem, da bi morali biti ljudje bolj ljubeči. Ne verjamem, da mora obstajati razmerje sovraštva in ljubezni. Lahko je samo ljubezen. Morda se motim, vendar sem prepričan, da bi rešili nesporazume, če bi skrbeli drug za drugega.

Genevieve: Mislim, da bi morali biti ljudje in glasbeniki iskreni, ne pa usmerjeni k dobičku in karieri. Iskrenost ima moč, vpliva na to, kako se počutimo, o čem razmišljamo, koga volimo.

 

Če uporabim še en naslov vaše skladbe: Window Shopping. Gledamo glasbo, namesto da bi jo poslušali?

Louis: V smislu, da si jo samo ogledujemo, ne pa kupujemo? Tega ne maram, skoraj nihče več zares ne kupuje glasbe … A kljub temu še vedno nekako gre! Je pa težko, še zlasti, če se odločiš za samostojno pot in se ne želiš podrediti oderuškim in gigantskim založbam. Na koncu je vredno, a je težko. Želim si, da bi obstajal boljši način za plačevanje ustvarjalcev.


Val 202

2505 epizod

Val 202

2505 epizod


Intervju v izvirniku: KNOWER

04.11.2018

Genevieve Artadi in Louis Cole sta izvenzemeljski duet KNOWER. Pred dobrimi osmimi leti sta se spoznala in odkrila skupno strast do kombiniranja zvokov in ustvarjanja glasbe. Združujeta na videz – oziroma na posluh – nezdružljivo: sir z marmelado, in presenečata z okusom. V Los Angelesu sta doštudirala džez, zdaj ga pretapljata v novi žanr. Quincy Jones je dejal, da boste KNOWER prosili za še. Louis in Genevieve se spominjata koncerta v njegovi dnevni sobi, pisanja za Janet Jackson, govorita pa tudi o simbolu življenja – pici! Intervju je v angleščini, prevodi vas v pisni obliki čakajo na val202.si.

Quincy Jones je dejal, da jih boste prosili za še. Louis in Genevieve se spominjata koncerta v njegovi dnevni sobi, pisanja za Janet Jackson, govorita pa tudi o simbolu življenja – pici

Genevieve Artadi in Louis Cole sta zunajzemeljski duet KNOWER. Pred dobrimi osmimi leti sta se spoznala in odkrila skupno strast do kombiniranja zvokov in ustvarjanja glasbe. Združujeta na videz – oziroma na posluh – nezdružljivo: sir z marmelado in presenečata z okusom. V Los Angelesu sta doštudirala džez, zdaj ga pretapljata v novi žanr. Ko sta končala v Ljubljani, ju je fotografija vlakca v Postojnski jami tako navdušila, da sta začela barantati, ali ju lahko tja nemudoma zapelje kar taksist. Po ogledu smo se sešli na kraju koncerta v Kinu Šiška. Posnetek je v izvirniku. 

 

Louis in Genevieve, dobrodošla!

Louis in Genevieve: Hvala!

 

Ogledala sta si Postojnsko jamo …

Louis: Ja, videla sva fotografijo vlakca v jami in Genevieve se je v hipu zelo navdušila nad njim, pravzaprav sva se oba zelo vznemirila. Običajno si ne ogledava turističnih znamenitosti, ampak tole je bilo videti čisto preveč kul … In res je bilo izvrstno doživetje.

 

Morda bi bila Postojnska jama odlično prizorišče za enega od vaših koncertov …

Genevieve: Mislim, da bi bilo videti res dobro, ampak se bojim, da bi preveč odmevalo.

Louis: No, lahko pa bi naredila koncert z zborom. Vau! Se lahko dogovorite, da nama prihodnjič organizirajo zborovske pevce?

 

Verjetno netopirji in druge živali v jami ne bi bile preveč zadovoljne …

Genevieve: In močeradi.

Louis: Netopirji sovražijo našo glasbo. So preveč ozkogledni.

 

Zdi se, da res ustvarjate glasbo, ki jo ali ljubiš ali sovražiš. A obstaja kaj vmes, lahko ob poslušanju Knower ostaneš ravnodušen?

Louis: Pri ustvarjanju glasbe v izdelek vlagamo vse napore, naša glasba je zelo intenzivna. Če vam je torej všeč, vam bo zelo všeč, če vam ni, vam čisto zares ni blizu. Seveda so tudi ljudje, ki se jim zdi samo v redu, vendar imate prav, odzivi so običajno bolj izraziti.

 

Legendarni producent Quincy Jones je dejal, da ustvarjate vrhunsko glasbo. Če ga citiram: “Knower vas bodo spravili na kolena in vas prisilili, da jih prosite za še!” Ste bili polaskani?

Genevieve: Ja, seveda. Res je bilo fantastično.

 

Zastavila sem da/ne vprašanje, kajne?

Genevieve: Ja (smeh).

Louis: Res je bilo kul, v bistvu je kul vsakič, ko nas kdo pohvali. Sklepam, da si je ogledal nekaj naših posnetkov in si mislil: to je pa prav fino. Potem smo zanj nastopili v njegovi dnevni sobi, on pa je medtem zobal prigrizke. V nekem trenutku se je zelo vživel in plesal na kavču, vmes pa jedel gvakamole. Bilo je super, ostaja res lep spomin …

 

Od prigrizkov pa k pici (Louis je za intervju oblekel hlače s potiskom pice): veliko jo omenjate v svoji glasbi – obstaja celo komad s tem naslovom. Sprva je bila hrana revežev, obstaja torej kakšno globlje sporočilo?

Louis: Prehranjujeva se precej zdravo. No, vsaj jaz se trudim … Ko napišem novo skladbo, ki se mi zdi res dobra, pa si privoščim pico! Simbolizira odličen komad, kar je bistvo mojega obstoja. Pica je torej, če skrajšam, smisel življenja. Simbolizira neki mejnik, dosežek v mojem življenju.

 

Genevieve, kaj je za vas simbol uspeha oziroma kaj je za vas nagrada?

Genevieve: Razen skladbe same … Včasih gremo v zabaviščni park, v Disneyland.

Louis: To šele takrat, ko končamo album!

Genevieve: Ja, res je. Za skladbo je nagrada pica, za album zabaviščni park.

 

S svojo glasbo ste pretresli glasbeno industrijo. Kako se nanjo odzivajo producenti in glasbeniki, ki ustvarjajo radijsko glasbo za širše občinstvo? V svojih izdelkih združujete elemente, ki včasih – vsaj na prvi pogled oziroma posluh – niso združljivi. Kot kombiniranje sira z marmelado, nekaj, kar naj ne bi delovalo.  

Louis: Uf, to zveni kar noro: sir in marmelada! Veste kaj, z Genevieve sva se odločila, da ne bova nikoli ustvarjala glasbe, s katero bi zadovoljila koga drugega. Ali glasbe, ki bi nama prinesla slavo. Želiva ostati takšna, kot sva, hočeva ustvarjati glasbo, ki jo čutiva. Nikoli ni prišlo v poštev, da bi ustvarjala glasbo za radijske postaje ali za zaslužek. Preprosto morava ustvarjati zvoke, ki se nama zdijo fantastični. Potem sva našla način, da deliva svoje videospote in nekako sva dobila občinstvo. Mogoče zato, ker sva bila tako vztrajna. Vsekakor sva hvaležna in bova še naprej ustvarjala glasbo, v katero verjameva.

 

V Los Angelesu sta doštudirala džez. Kako zdaj na vašo glasbo gledajo nekdanji profesorji? Vsekakor je vajin pristop k ustvarjanju precej drugačen – kombinirata elektronsko glasbo, džez in številne druge zvrsti.

Louis: Absolutno. Na koncu je vse džez, ki je imel na začetku celo status “umazane” plesne glasbe. Mislim, da so si profesorji, ki so me poučevali, najprej mislili, da sem malo čuden. Tako se mi je vsaj zdelo. Potem pa so spoznali, da živim svoje sanje, počnem, kar si želim početi in ustvarjam – v resnici – zelo kakovostno glasbo. So ponosni, pomirjeni.

 

Genevieve, oba prihajata iz glasbene družine. Kakšno je bilo vaše otroštvo, ste poslušali džez, ki ste ga pozneje tudi študirali?

Genevieve: Ne, večinoma pop. Mama in oče sta ob koncih tedna nastopala in doma čez teden vadila radijske komade, ustvarjala pa tudi svojo avtorsko glasbo. Spomnim se njunega bobnarja, ki je imel afrofrizuro in sem v njegove lase zatikala svinčnike. Skratka, spremljala sem ju na vaje in koncerte, zato poznam veliko popskladb.

Louis: Ja, Genevieve pozna vse popkomade v zgodovini! Katera koli skladba se zasliši iz radia, jo bo ona nekako prepoznala!

 

Tudi sodoben pop, denimo Miley Cyrus?

Genevieve: Morda ne več … No, ampak tudi to.

Louis: O, ja! Noro. Ne vem, kako.

Genevieve: Včasih zaradi hudega in intenzivnega odziva, ker pesmi preprosto ne prenesem. Na-na-na-na-na-na. Sovražim ponavljanje, ljudje pa pravijo: zelo je zapomnljiva, všeč mi je. Ne! Če se ponavlja, še ne pomeni, da je skladba dobra.

Louis: Pa si jo vseeno zapomniš!

Genevieve: Ne vem, kako, kar vsrkam jo …

Louis: Kot spužva.

 

Louis, tudi vaši starši in drugi družinski člani so glasbeniki. Kakšno je bilo vaše glasbeno družinsko življenje, zelo drugačno od Genevievinega?

Louis: Ja, jaz nisem nikomur zatikal svinčnikov v lase (smeh). Sem pa v klavir zataknil gumijast bonbon. Klavir je bil pokvarjen in oče ni mogel ugotoviti, kaj je narobe. Ko je prišel serviser, je ugotovil, da je kriv gumijasti medvedek. Verjetno zato, ker sem se, medtem ko je oče igral,  veliko zadrževal pod klavirjem in se basal z bonboni. Oče je bil res dober pianist, tudi poslušal je same izvrstne plošče. Recimo Milesa Davisa, Tonnyja Williamsa, Jamesa Browna, Stevieja Wonderja in celo klasično glasbo. Od leta 0 do zdaj sem ves čas poslušal zelo dobro glasbo, tudi zaradi očeta, za kar sem mu zelo hvaležen.

 

V enem od preteklih intervjujev ste omenili, da je Skrillex popolnoma spremenil vaše dojemanje glasbe. Zakaj?

Louis: Verjetno kar od obeh … Ker je tako dober. Ustvarja nore melodije iz norih zvokov, obvlada zvočni inženiring, ustvarja res specifično glasbo. Še posebej izredno je bilo njegovo ustvarjalno obdobje od leta 2009 do 2012. Leta 2011 sva šla na njegov koncert, po tem se je najino življenje spremenilo za vedno.

 

Genevieve, se spomnite kakšne plošče, ki je za zmeraj spremenila vaš pogled na glasbo?

Genevieve: Ja, ko sem bila majhna, sem bila obsedena z božičnim albumom Nat King Cola. Ostali otroci so poslušali pop komade. Ne vem, nekako je ta glasba za zmeraj ostala v meni.

 

Bili ste upornica … Poslušali ste glasbo, ki je ni poslušal nihče drug v razredu.

Genevieve: Ja. Učiteljica nam je rekla, da lahko predvajamo katero koli skladbo želimo in sem rekla, da imam album Nat King Cola. Vsi sošolci so bili jezni name.

 

Ogledala sem si veliko vaših videospotov in nekako prevladuje estetika grdega, kar seveda ni negativna kritika. Preprosto se razlikujete od večinske vizualne produkcije. Kaj je za vas lepota, umetnost?

Genevieve: Kaj je lepo? Nekaj, kar mi daje občutek živosti. Ali pa me sili k prevpraševanju lastnih misli. Nekaj, s čimer se lahko povežem.

 

Je igrivost?

Genevieve: Tudi. Po naravi sem igriva, a sem lahko tudi resna in zelo občutljiva. V bistvu ne gre za točno določeno čustvo, ampak za to, da je pristno.

 

Kaj je za vas lepota v glasbi in umetnosti, Louis?

Louis: Čar in moč umetnosti je ta, da za trenutek pozabiš na sedanjost, celo na življenje … Da se za trenutek izgubiš. Obidejo te občutki, spomini, včasih nenavadne misli. Gre za nora občutja, to je najboljši občutek, ki ga želim ves čas podoživljati in ga iščem v svoji glasbi.

 

Pravkar ste opisali moje občutke ob prvem poslušanju skladbe Overtime, ki je bila napisana za Janet Jackson. Kako je sploh prišlo do ideje o sodelovanju?

Louis: Nek tip, producent, ki je delal za Janet Jackson, nam je napisal sporočilo na Facebooku, ali bi zanjo posneli skladbo.

 

In ste pomislili, da gre za prevaro?

Louis: Ne, idejo sem takoj kupil (smeh)! Izkazalo se, da je res njen producent, zato smo začeli ustvarjati glasbo. Napisali smo pet komadov, med drugim tudi Overtime, I must be Dreaming in All time. Napisali smo jih z mislijo na njo, a jih nikoli niso uvrstili na album. Kar je bilo na koncu super, ker so nam bile zelo všeč in smo jih izdali sami.

 

So bile skladbe že od začetka vaše ali ste jih potem posvojili? Vseeno ste jih napisali za Janet Jackson in ne zase.

Louis: Res smo jih napisali z mislijo na njo, a je bil zvok ves čas naš. Bili smo zelo vznemirjeni, a smo ostali zvesti sami sebi. Genevieve jo je res veliko poslušala.

 

Je ona vaš najljubši Jackson?

Genevieve: Ona in Michael (smeh), ker sta oba vrhunska.

 

Oba sta poleg džeza preposlušala veliko soula in funka …

Louis: James Brown, Miles Davis in drugi so zame … Uf, velikani! Sem pa poslušal še vse ostalo – Boards Of Canada, Skirllex in Michael Jackson so legende. Ne smem pozabiti na glasbo iz igre Super Mario! Ko sem bil majhen sem imel nintendo. Veliko je dobrih iger.

Genevieve: Street Fighter 2.

 

Ena od vaših skladb je umeščena tudi v računalniško igro Grand Theft Auto (GTA).

Louis: Tako, tako.

 

Zelo pomenljiva se mi zdi vaša skladba The Govt. Knows. Živimo v dobi velikih sprememb, z begunsko krizo in migraciji se spopadamo praktično povsod, v Evropi in Ameriki. Na katere razmere, dogodke bi morali opozarjati? Za kaj bi se morali bolj zavzeti?

Louis: Ne zanimam se preveč za politiko ali vsaj ne toliko, kot nekateri prijatelji. Preprosto verjamem, da bi morali biti ljudje bolj ljubeči. Ne verjamem, da mora obstajati razmerje sovraštva in ljubezni. Lahko je samo ljubezen. Morda se motim, vendar sem prepričan, da bi rešili nesporazume, če bi skrbeli drug za drugega.

Genevieve: Mislim, da bi morali biti ljudje in glasbeniki iskreni, ne pa usmerjeni k dobičku in karieri. Iskrenost ima moč, vpliva na to, kako se počutimo, o čem razmišljamo, koga volimo.

 

Če uporabim še en naslov vaše skladbe: Window Shopping. Gledamo glasbo, namesto da bi jo poslušali?

Louis: V smislu, da si jo samo ogledujemo, ne pa kupujemo? Tega ne maram, skoraj nihče več zares ne kupuje glasbe … A kljub temu še vedno nekako gre! Je pa težko, še zlasti, če se odločiš za samostojno pot in se ne želiš podrediti oderuškim in gigantskim založbam. Na koncu je vredno, a je težko. Želim si, da bi obstajal boljši način za plačevanje ustvarjalcev.


31.12.2022

Kje pa ste vi silvestrovali?

Ponujamo vam nekaj nenavadnih zgodb, ali bolje nenavadnih krajev, kjer so Slovenci silvestrovali. Imate tudi vi kakšno zanimivo zgodbo? Pokličite nas na 01 475 2202.


13.08.2022

Slovenščine se je naučil z branjem slovenskih pesmi

David Burbidge je Škot, ki se je pred 20 leti zaljubil v Slovenijo. Od takrat pride večkrat sem, sam ali skupaj s svojim zborom Lakeland Voices s katerim prepevajo tako škotske, angleške in slovenske pesmi. In prav s petjem in recitiranjem slovenskih pesmi se je naučil slovenskega jezika. David zdaj živi v mestu Sedbergh na severu Anglije, ki je pobrateno s slovenskimi Zrečami, vse skupaj pa se je začelo leta 2004 s televizijskim šovom. "Pred 20 leti so na Britanski televizijski mreži BBC pripravili serijo z naslovom The Town That Wants A Twin, v kateri so mestu Sedbergh iskali evropsko mesto, s katerim bi se pobratili. Med kandidati so bila mesta iz Avstrije, Francije, Cipra in tudi iz Slovenije, torej mesto Zreče."


30.07.2022

Nekoč si hitro lahko prišel v zavod, nisi potreboval uradne diagnoze

V gradu Cmurek na Tratah, kjer je nekoč deloval Zavod za duševno in živčno bolne, je od leta 2013 Muzej norosti, v katerem so na ogled razstave, ki pričajo o zgodovini enega naših najstarejših ohranjenih gradov ter njegovi vlogi na področju duševnega zdravja. Trate so namreč leta 2004 postale prva ustanova, ki so jo zaprli, dezinstitucionalizirali, stanovalce pa vrnili v življenje. Zgodovinski prikaz odprtja in zaprtja zavoda v gradu dopolnjujejo z umetniško-kulturnimi intervencijami. Pred časom je tam na tritedenski rezidenci gostoval Simon Chang, fotograf tajvanskega rodu, ki že 12 let živi v Sloveniji. Do 10. oktobra bodo v treh sobah, ki so bile javnosti nedostopne, na ogled fotografije, ki jih je posnel v psihiatrični bolnišnici Hawler v Erbilu v Južnem Kurdistanu v Iraku. Fotografije prikazujejo ljudi iz neke druge institucije, z drugega dela sveta, ki so v prazne sobe in na razpokane stene gradu Cmurek dale obraze in zgodbe ljudi, ki danes živijo v podobnih okoliščinah, kot so nekoč živeli tam.


04.06.2022

Povezanost skupnosti je ključni dejavnik preživetja

V kulturni četrti Soteska v središču Ljubljane od 27. maja poteka enajstdnevni Festival odpornosti Soteskaopen 2022, s katerim želijo ulice in nova prizorišča spremeniti v prostore druženja. Na treh ljubljanskih ulicah (Rimska, Gregorčičeva in Soteska) se vrstijo pogovori, številne predstave, delavnice, glasbeni večeri, ki ponujajo muziko in celo ples do nebes, organizirali so izmenjevalnico vinilnih plošč, večer kratkih filmov ... Zamisel za festival je nastala pred dobrimi tremi leti, ko so razmišljali, kako zaustaviti domačine in turiste, ki mimo njih hitijo proti Tromostovju, je povedala Inga Remeta, predsednica društva Gledališče Glej in članica umetniškega sveta festivala Soteskaopen: ''V naši četrti je veliko kakovostnih akterjev na različnih področjih, ki delujemo zelo aktivno in dobro. Že leta smo sodelovali na neformalni ravni, potem pa smo se povezali in združili moči.''


04.06.2022

Koncert za človeka in gozd Zemlje

Obnovi gozdnatih površin in trajnostnim človeškim navadam lahko pomaga tudi ekološko-dobrodelni koncert. S tem namenom društvo DREVO sozvočja v nedeljo, 5. 6., v Križankah organizira Koncert za človeka in gozd Zemlje, kjer se bodo zbrala nekatera glasbena imena, ki bodo obiskovalke in obiskovalce opozarjala, da lahko že vsak posameznik z lokalnimi akcijami veliko pripomore k boljšemu življenju.


02.06.2022

Frekvenca L: Preboji v znanosti v zadnjih 50 letih

Kateri so največji znanstveni preboji po posameznih področjih?


01.06.2022

Sem precej okej, a kljub temu spregovorim o duševnih težavah

V 2. delu niza oddaj o duševnem zdravju se pogovarjamo s tetovatorjem, gorskim reševalcem, amaterskim igralcem, glasbenikom, potapljačem in ambasadorjem kampanje Nisi okej? Povej naprej. Sašem Dudićem - Tavčijem. Zakaj ima lahko tudi človek, ki bi v sodobni družbi po vseh pričakovanjih moral veljati za uspešnega, duševne težave?


31.05.2022

Karmen Koren: Šele ko gremo v tujino, ugotovimo, kaj imamo doma

Naša terenska ekipa se je minuli vikend odpravila na raziskovanje Posočja. In v Posočju najdemo tudi veliko zanimivih posameznikov. Veliko je tujcev, ki so prišli na dopust, pa jim je bilo tako všeč, da so kar ostali tudi, kljub dolgoletnemu trendu odseljevanja pa se v zadnjih letih v posoške kraje vrača tudi vedno več mladih - morebiti po zaključku študija ali pa po tem, ko so izkusili življenje v tujini. Prav zato toliko bolj cenijo naravo in mir, ki jo nudi Posočje. Ena izmed domačink, ki se je po izkušnjah v prestolnici in tujini vrnila, je tudi Karmen Koren in v njenem butiku Reinkarmika v Kobaridu jo je obiskala Tina Šoln.


29.05.2022

Kritično razmišljujoči posamezniki so del zdrave in zrele demokracije

Ta konec tedna v Ljubljani in okolici poteka 13. Znanstival, festival promocije znanosti, izobraževanja in kritičnega sklepanja. Bogat tridnevni program je v prestolnico kljub včerajšnjemu deževnemu vremenu pritegnil veliko zvedavih mladih in starejših, ki so navdušeno sledili številnim znanstvenim šovom in eksperimentom. Te so na različnih lokacijah v središču mesta vodili tako domači izvajalci iz Hiše eksperimentov kot tuji gostje.


26.05.2022

Slovenska vinska reprezentanca

Ena od turističnih panog, v kateri se v zadnjih letih najpogosteje omenja sodelovanje ponudnikov, izmenjava izkušenj in dobrih praks, je gotovo vinarstvo. Slovenski vinarji iz vseh treh vinorodnih dežel pa so v tem obdobju svoje sodelovanje zelo uspešno prenesli tudi na nogometna igrišča. Slovenska vinska nogometna reprezentanca je, to lahko rečemo brez zadržkov, najboljša v Evropi. Štirikratni evropski prvaki - doslej je bilo odigranih pet prvenstev stare celine - bodo tudi na prihajajočem evropskem nogometnem prvenstvu Vino Euro 2022, ki se prične prihodnji teden na Češkem, v vlogi favorita. Vinsko-nogometno zgodbo je pripravil Jože Pepevnik.


26.05.2022

Obljuba dela dolg: Povolilni posvet

Brez medijev ni javnosti in brez javnosti ni medijev. Zato je potrebno graditi zavezništvo, ki ga ogrožajo družabna omrežja s širjenjem lažnih novic in polarizacijo. V mediju Oštro stavijo na neposreden stik s svojim občinstvom, zato danes ob 17. uri pred Mestno hišo v Ljubljani v okviru projekta Obljuba dela dolg prirejajo javni uredniški sestanek z delovnim naslovom Povolilni posvet. Več o tem, zakaj je potrebno politike držati za besedo in kako novinarjem pri tem lahko pomaga javnost, je Maji Avi Žiberna povedal vodja projekta Matej Zwitter.


26.05.2022

Vadba predšolskih otrok

V tokratni seriji rekreativnih oddaj smo svojo pozornost usmerili v skupine, ki so večkrat, tudi nehote, nekoliko zapostavljene. Tokratno oddajo posvečamo najmlajšim. Jure Jeromen in Nina Smole sta raziskovala, katera vadba je najprimernejša za predšolske otroke in kako jih najlažje zmotiviramo, da se nam pridružijo pri športnih aktivnostih.


25.05.2022

Tisti, ki jim fizika predstavlja prvo strast življenja

V Ljubljani je te dni potekala 6. Evropska fizikalna olimpijada, ki je v Slovenijo pritegnila 182 mladih genijev z vsega sveta. V dveh tekmovalnih dneh so se pomerili v eksperimentalnem in teoretskem delu, ob reševanju nalog pa so spoznavali tudi lepote naše dežele. Kakšne fizikalne orehe so trli in katere države so se odrezale najbolje?


25.05.2022

Opičje koze zaenkrat v Sloveniji še ne predstavljajo razloga za skrb

Bolezen opičje koze zadnje dni precej polni medije, tudi pri nas, potem ko so včeraj sporočili, da imamo tudi v Sloveniji prvi potrjeni primer te bolezni. Opičje koze sicer redko srečamo zunaj Afrike, zdaj pa je opaziti nepričakovan porast primerov po svetu, torej izven njenega običajnega kroga širjenja. Ob tem se skupaj s strokovno javnostjo sprašujemo, zakaj ta virus tokrat tako učinkovito potuje po svetu in ali imajo vse trenutno odkrite različice po svetu, ki so izven Afrike, skupen izvor? Maja Ratej se je po nekaj pojasnil odpravila na ljubljanski Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete k najkompetentnejši slovenski strokovnjakinji za živalske zoonoze profesorici Tatjani Avšič Županc.


24.05.2022

Cannes zaživel s filmom Top Gun

Po prvem delu filmskega festivala so vsaj trije filmi v igri za zlato palmo.


24.05.2022

Na treningu ukrajinskih biatloncev

Pokljuka ob slovenskih biatloncih in biatlonkah, ki so v teh dneh začeli s pripravami na novo sezono, gosti tudi številčno biatlonsko zasedbo iz Ukrajine. O tem, kako je za Ukrajince in Ukrajinke poskrbljeno na Pokljuki, kakšna je situacija v njihovi domovini, in kaj prinaša prihodnost pa več Aljaž Golčer.


24.05.2022

Krajši delovni čas: prihodnost ali utopija?

Še nedolgo nazaj se je v Sloveniji delo na daljavo zdelo utopija, pa se je - tudi po sili razmer - uveljavilo in obdržalo. Čeprav izziv usklajevanja dela na daljavo in dela v pisarni oz. hibridnega modela dela še ni v celoti končan, se na trgu dela že pojavljajo številni novi izzivi. Med drugim tudi uvajanje skrajšanega delovnika. Na dogodku Krajši delovni čas - utopija ali prihodnja realnost?, ki je v organizaciji e-Študentskega servisa in Združenja delodajalcev Slovenije v okviru projekta Regijski center za dostojno delo Ljubljana pretekli teden potekal v Ljubljani, so strokovnjaki razpravljali o tem, kakšna prihodnost se obeta na trgu delovne sile v Sloveniji. Kakšne so prednosti krajšega delovnika, s kakšnimi organizacijskimi in zakonskimi ovirami za njegovo uvedbo se podjetja srečujejo? Kakšne so pozitivne in negativne posledice krajšega delovnika in o kakšnih oblikah skrajšanja bomo v prihodnosti razpravljali? Je 8 ur na dan, 5 dni na teden - delovnik, ki ga je pred skoraj 100 leti uvedel Henry Ford, oče optimizacije in vitke proizvodnje - preživel koncept? Je krajši delovnik prihodnost ali utopija? Sogovornice: red. prof. dr. Polona Domadenik Muren, izr. prof. dr. Sara Tement in Jasmina Alić.


Stran 1 od 126
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov