Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Po 6-mesečnem potovanju naj bi okoli 21-te ure po našem času na Marsu pristala Nasina sonda Insight, ki naj bi prinesla nove podatke o nastanku našega rdečega soseda in s tem posredno tudi o najzgodnejši zgodovini Zemlje in drugih kamnitih planetov v notranjem delu našega Osončja. V zadnjih desetletjih smo z Zemlje na Mars poslali nekaj manj kot 50 misij, nad slabo polovico je bedela Nasa. V primerjavi z zadnjimi odmevnima misija Opportunity in Curiosity bo tokratna sonda statična. Zakaj in kakšno nalogo so ji zaupali razlaga astrofizičarki na ljubljanski Fakulteti za matematiko in fiziko dr. Dunji Fabjan.
Nasina sonda Insight naj bi prinesla nove podatke o nastanku našega rdečega soseda in s tem posredno tudi o najzgodnejši zgodovini Zemlje
Po 6-mesečnem potovanju je okoli 21. ure po našem času na Marsu pristala Nasina sonda Insight, ki naj bi prinesla nove podatke o nastanku našega rdečega soseda in s tem posredno tudi o najzgodnejši zgodovini Zemlje in drugih kamnitih planetov v notranjem delu našega Osončja. Gre za prvi pristanek na Marsu po petih letih. V primerjavi z zadnjima odmevnima misija Opportunity in Curiosity bo tokratna sonda statična. S sabo nosi seizmoemter in instrument, s katerim bo lahko merila prevajanje toplotnega toka znotraj Marsa, in druge instrumente, ki bodo pomagali ugotavljati lastnosti Marsove notranjosti, je pojasnila astrofizičarka na ljubljanski Fakulteti za matematiko in fiziko dr. Dunja Fabjan.
Eno od vprašanj, ki jih naslavlja tokratna misija, je, kako sta nastala Mars in Zemlja. “Sta iz enake snovi, a vendar zelo različna. S temi podatki se nadejamo, da bi lahko bili bliže razumevanju razlik med planetoma.”
Pristanek je bil po njenih besedah precej negotov. Takoj po prihodu v Marsovo ozračje “se bo začelo sedem minut groze, ko ne bomo vedeli, kaj se dogaja z njo. Če je preživela stik z Marsom, bomo izvedeli torej z nekaj minutno zamudo“. Zraven sicer letita še dva majhna demonstrativna satelita, ki bosta pomagala pri posredovanju podatkov nazaj na Zemljo. Po njenih besedah gre za prva tovrstna satelita, ki bosta letela zunaj Zemljine orbite.
V zadnjih desetletjih smo z Zemlje na Mars poslali nekaj manj kot 50 misij, nad slabo polovico je bedela Nasa. “Samo 40 odstotkov je bilo uspešnih, da so torej uspešno pristale na Marsu. Ta rdeči planet je sicer blizu, a ima veliko nevšečnosti.” Naslednji dve načrtovani misiji sta Nasina Mars 2020 in pa misija Evropske vesoljske agencije ExoMars in obe bosta poskušali najti sledi življenja na Marsu.
Do tega, da bi poskušali naseliti Mars, pa je po besedah sogovornice še daleč. “Omenja se leti 2030, 2040, vse več narodov je zainteresiranih za kolonizacijo Marsa, a bo treba rešiti še kar nekaj tehnoloških in drugih težav in ovir.” Večina vesoljskih agencij se sicer po njenem preusmerja v to, da bi poskušali najprej spet pristati na Luni in šele nato na Marsu.
“Naš bližnji cilj je Luna in šele nato Mars.”
Zanimivost te misije je sicer tudi to, da na rdeči planet nosi čip z več milijoni imen. “Ko so izbirali ime za misijo, so ljudi pozvali, naj pošljejo svoje ime. Na čipu naj bi bilo zapisano tudi približno 1000 imen, ki so jih poslali Slovenci.”
Nasa je sicer pred dnevi sporočila lokacijo pristanka naslednje načrtovane misije Mars 2020. Za zdaj še neimenovana sonda, ki naj bi na Marsu pristala v začetku leta 2021, naj bi iskala dokaze življenja na mestih, kjer je bila na rdečem planetu nekoč voda. Izbrali so si starodavno rečno delto, imenovano po istoimenskem kraju v Bosni in Hercegovini, Jezero.
Po 6-mesečnem potovanju naj bi okoli 21-te ure po našem času na Marsu pristala Nasina sonda Insight, ki naj bi prinesla nove podatke o nastanku našega rdečega soseda in s tem posredno tudi o najzgodnejši zgodovini Zemlje in drugih kamnitih planetov v notranjem delu našega Osončja. V zadnjih desetletjih smo z Zemlje na Mars poslali nekaj manj kot 50 misij, nad slabo polovico je bedela Nasa. V primerjavi z zadnjimi odmevnima misija Opportunity in Curiosity bo tokratna sonda statična. Zakaj in kakšno nalogo so ji zaupali razlaga astrofizičarki na ljubljanski Fakulteti za matematiko in fiziko dr. Dunji Fabjan.
Nasina sonda Insight naj bi prinesla nove podatke o nastanku našega rdečega soseda in s tem posredno tudi o najzgodnejši zgodovini Zemlje
Po 6-mesečnem potovanju je okoli 21. ure po našem času na Marsu pristala Nasina sonda Insight, ki naj bi prinesla nove podatke o nastanku našega rdečega soseda in s tem posredno tudi o najzgodnejši zgodovini Zemlje in drugih kamnitih planetov v notranjem delu našega Osončja. Gre za prvi pristanek na Marsu po petih letih. V primerjavi z zadnjima odmevnima misija Opportunity in Curiosity bo tokratna sonda statična. S sabo nosi seizmoemter in instrument, s katerim bo lahko merila prevajanje toplotnega toka znotraj Marsa, in druge instrumente, ki bodo pomagali ugotavljati lastnosti Marsove notranjosti, je pojasnila astrofizičarka na ljubljanski Fakulteti za matematiko in fiziko dr. Dunja Fabjan.
Eno od vprašanj, ki jih naslavlja tokratna misija, je, kako sta nastala Mars in Zemlja. “Sta iz enake snovi, a vendar zelo različna. S temi podatki se nadejamo, da bi lahko bili bliže razumevanju razlik med planetoma.”
Pristanek je bil po njenih besedah precej negotov. Takoj po prihodu v Marsovo ozračje “se bo začelo sedem minut groze, ko ne bomo vedeli, kaj se dogaja z njo. Če je preživela stik z Marsom, bomo izvedeli torej z nekaj minutno zamudo“. Zraven sicer letita še dva majhna demonstrativna satelita, ki bosta pomagala pri posredovanju podatkov nazaj na Zemljo. Po njenih besedah gre za prva tovrstna satelita, ki bosta letela zunaj Zemljine orbite.
V zadnjih desetletjih smo z Zemlje na Mars poslali nekaj manj kot 50 misij, nad slabo polovico je bedela Nasa. “Samo 40 odstotkov je bilo uspešnih, da so torej uspešno pristale na Marsu. Ta rdeči planet je sicer blizu, a ima veliko nevšečnosti.” Naslednji dve načrtovani misiji sta Nasina Mars 2020 in pa misija Evropske vesoljske agencije ExoMars in obe bosta poskušali najti sledi življenja na Marsu.
Do tega, da bi poskušali naseliti Mars, pa je po besedah sogovornice še daleč. “Omenja se leti 2030, 2040, vse več narodov je zainteresiranih za kolonizacijo Marsa, a bo treba rešiti še kar nekaj tehnoloških in drugih težav in ovir.” Večina vesoljskih agencij se sicer po njenem preusmerja v to, da bi poskušali najprej spet pristati na Luni in šele nato na Marsu.
“Naš bližnji cilj je Luna in šele nato Mars.”
Zanimivost te misije je sicer tudi to, da na rdeči planet nosi čip z več milijoni imen. “Ko so izbirali ime za misijo, so ljudi pozvali, naj pošljejo svoje ime. Na čipu naj bi bilo zapisano tudi približno 1000 imen, ki so jih poslali Slovenci.”
Nasa je sicer pred dnevi sporočila lokacijo pristanka naslednje načrtovane misije Mars 2020. Za zdaj še neimenovana sonda, ki naj bi na Marsu pristala v začetku leta 2021, naj bi iskala dokaze življenja na mestih, kjer je bila na rdečem planetu nekoč voda. Izbrali so si starodavno rečno delto, imenovano po istoimenskem kraju v Bosni in Hercegovini, Jezero.
Mamina zgodba: Pismo tebi, ki si rodila mojega sina Interpretira: Eva Longyka Marušič
Kako bi zveneli Štirje letni časi, če bi jih mojster Vivaldi napisal leta 2050? Umetna inteligenca je ob pomoči znanstvenikov na novo napisala partituro skladbe in v notne zapise vključila predvidene ekstremne spremembe v okolju. Projektu, poimenovanem "The Uncertain Four Seasons", se je pridružil tudi Slovenski mladinski orkester, ki bo poustvaril verzijo Štirih letnih časov, kakšna bi bila, če bi bila leta 2050 napisana na Marshallovih otokih, ki jih že zdaj ogroža dviganje morske gladine. Še več različic z vsega sveta od Afrike do Bangladeša in Evrope pa bomo slišali 1. novembra, v urah pred začetkom letošnje konference Združenih narodov o podnebnih spremembah COP26.
Ogenj, voda, zrak in zemlja so štirje elementi, ki jih skupaj povezuje tudi nova 80 km dolga krožna pot v Prekmurju, imenovana GardEN. Povezuje pa tudi obmejno območje Slovenije in Madžarske in na njeni poti se lahko ustavite tudi v krajih, ki morda niso med našimi najbolj znanimi turističnimi destinacijami. Pot je možno prekolesariti, ali se po njej v več etapah odpraviti peš in tudi zato se pot vije mimo različnih ponudnikov namestitvenih kapacitet. V Tešanovcih je taka Panonska vas, prekmurska zgodba na sodoben način, ki si jo je pred osmimi leti zamislil sicer Korošec, ki se, kot pravi, trudi biti Prekmurec, Matevž Kadiš. Če vam na poti GardEN, ki poteka po manj prometnih cestah, vseeno zmanjka energije, pa se lahko ustavite na domačiji Passero pri Jasmini in Tomažu Sotošku. Na domačiji je nekoč gospodaril Jasminin pradedek Joža, najprej so bili pod velbi konji, potem kmetijska mehanizacija, zdaj pa tam diši po čokoladi. Po Sloveniji z Valom 202 - ob podpori Slovenske turistične organizacije.
Predstavljamo Instagram skupnosti, ki skrbijo, da je svet vsaj za trenutek lepši. Prva v vrsti je skupnost, ki se je razvila okoli profila Redkobesedno
Poezija skupnosti Redkobesedno v interpretaciji Ivana Lotriča.
12. avgust je od leta 1999 namenjen mladim, saj so ga takrat Združeni narodi razglasili za mednarodni dan mladih. Letošnja tema dneva mladih so trajnostni prehranski sistemi, hkrati pa ta dan izpostavlja tudi pomen vključevanja mladih v procese odločanja. Ob mednarodnem dnevu mladih smo se o stanju mladih v Sloveniji pogovarjali s predsednikom Mladinskega sveta Slovenije Miho Zupančičem.
Do 16. avgusta poteka oddaja prijav za vpis v študentske domove. V prihodnjih dneh tako študente, ki s tem odlašajo, čaka še nekaj poletne birokracije. To uokvirja dejstvo, da se v visokošolskih središčih spopadajo s pomanjkanjem kapacitet v študentskih domovih. Največje težave na Primorskem, kjer bi potrebovali najmanj tisoč ležišč več.
Poolimpijski teden zaznamujejo predvsem številni uradni sprejemi za slovenske olimpijce. Tina Šoln je ob tej priložnosti pred mikrofon povabila Mateja Avanza, ustanovitelja in direktorja agencije Sportanzo, nekdanjega direktorja marketinga ter članskih reprezentanc na Košarkarski zvezi Slovenije, sedaj pa delegata pri mednarodni košarkarski zvezi Fiba. Pogovarjala sta se o odnosu države do športa, o tem, zakaj potrebujemo samostojno ministrstvo za šport ter o tem, kaj kdaj in zakaj smejo ali ne smejo politiki komunicirati o športnih uspehih. Foto: Sportanzo
234 znanstvenikov iz 66 držav je včeraj objavilo prvo daljše poročilo o podnebnih spremembah po letu 2014. V skoraj 4000 strani dolgem zapisu Medvladni odbor za podnebne spremembe tako ugotavlja, da čutimo vpliv sprememb pravzaprav po vsem svetu, izračuni pa so pokazali, da ima največ vpliva na podnebne spremembe človek. Več z dr. Lučko Kajfež Bogataj z ljubljanske Biotehniške fakultete.
Medtem število tujih študentov v Nemčiji po krajšem zastoju zaradi pandemije znova strmo narašča, država želi biti privlačna za najboljše z vsega sveta. Več pa iz Berlina Polona Fijavž.
Razmišljanje o vpisu na italijanske univerze se – po navodilih Ministrstva za visoko šolstvo in raziskovanje – začne na spletni strani universitaly.it, ki ponuja pregled univerz, programov, šolnin in pogojev tako v italijanščini kot v angleščini. Tam lahko najdemo tudi okrožnico z navodili, pripravljenimi na pristojnem ministrstvu za mednarodne študente, ki bi v naslednjem akademskem letu radi študirali v Italiji. Pri tem imamo v mislih tiste, ki niso državljani Evropske unije, ne stalno bivajoči v Italiji in niti udeleženci kakšnega od evropskih štipendijskih programov.
Arheološki park v Simonovem zalivu v sebi skriva ostanke vile iz rimskih časov. Na najdišču so na ogled mozaiki in ostanki bivalnih prostorov, ob vhodu pa je postavljen tudi interpretacijski center. V njem obiskovalci s pomočjo interaktivnega zemljevida spoznajo življenje v vili in rimski dobi. Na ogled nas je peljal arheolog Andrej Preložnik.
Butični muzej Izolana - hiša morja je skrit globoko v centru Izole. Ta obmorski kraj velja za ribiško mesto, kjer lahko še danes ob jutrih pri ribičih na pomolu kupimo kakovostne sveže ribe in morske plodove. Po poteh ribiške tradicije, ladjedelništva in ribje predelovalne industrije nas je popeljal vodič Gregor Benčina.
Po Sloveniji z Valom 202 - ob podpori Slovenske turistične organizacije. Lovrenška jezera, nahajališče čizlakita, oplotniški Vintgar je le nekaj zanimivih stvari, ki jih lahko obiščete na turistični destinaciji Rogla - Pohorje. Ena od najbolj priljubljenih pa je gotovo Pot med krošnjami, ki obiskovalce od leta 2019 dobesedno pelje nad krošnje. Lani je pot dobila tudi tobogan in vožnje po njem nikakor ne gre izpustiti.
Tonči Žlogar je nekdanji kapetan slovenske nogometne reprezentance, zdaj pa selektor slovenske reprezentance do 17 let. Odraščal je v Izoli, kjer z družino živi še danes. Kako ga je mesto zaznamovalo? Kam bi popeljal turiste? Kakšno je bilo odraščanje v tem obmorskem mestu?
V deveti epizodi zanimivosti o Japonski se znova lotevamo tamkajšnje kulture. Tokrat predvsem o tempu življenja. Pričakovali bi, da je na Japonskem izjemno hiter, a ga japonologinja Katarina Petaci primerja s hojo po vrvi. Premikaš se počasi, ampak če narediš eno samo napako, boš padel v globino, kar je velik stres. In vpliva na kakovost življenja. Fenomen inemuri, spanje na delovnem mestu ali v javnosti, ki izvira iz preobremenjenosti, je razširjen povsod, tudi na fakultetah. Med predstavitvijo seminarske naloge se zgodi, da nekateri študenti spijo, tudi profesorji. To je dejansko sprejemljivo, ker s tem pokažeš, da si veliko delal.
Kdo lahko o uspehih naših športnikov objavlja na družabnih omrežjih in kakšna so pravila glede oglaševanja na samih olimpijskih igrah? Kakšne so posebnosti glede oglaševanja na največjem športnem dogodku na svetu? Sogovorniki: - Maja Šorli Jakin, soustanoviteljica in direktorica vsebin v agenciji W3B - mag. Barbara Bejek, nekdanja športna novinarka in ustvarjalka vsebin v agenciji W3B - Matic Švab, Olimpijski komite Slovenije Foto: pixabay.com
V osmi epizodi zanimivosti o Japonski se znova lotevamo tamkajšnje kulture. Pri razlagi nam pomaga japonologinja Katarina Petaci, ki z nami deli svoje izkušnje s potovanj po deželi vzhajajočega sonca. Pravi, da je religija velik del tradicije, kar je opaziti na vsakem koraku. A obenem meni, da tradicija zavira inovacije. Družba ima namreč togo hierarhijo, kar se pozna predvsem pri kakšnih podjetjih, kjer se bolj ceni senioriteta kot pa inovativnost posameznika.
Olimpijske igre v Tokiu so zaradi aktualnih razmer na svetu, ki jih narekuje epidemija covida-19 precej nenavadne. Tako udeleženci kot tudi novinarji so pod nenehnim nadzorom organizatorjev.
Verjetno bi se tudi v najhujši vročini precej bolj olimpijsko počutili, če bi lahko v razžarjeni prestolnici našli kakšno rečno kopališče, kot smo jih nekoč že poznali … In ko je že vse v znamenju Tokia, morda bi se tako našli tudi talenti, ki se jim ne bi bilo treba dokazovati zgolj v kratkih bazenih.
Neveljaven email naslov