Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Predsednik katalonske vlade Quim Torra je prejšnji teden obiskal Slovenijo. In dobil neformalno politično podporo katalonskim sanjam o samostojnosti. S poudarjanjem in zgledovanjem po slovenski osamosvojitveni poti, je sprožil nov bes uradne španske politike. Katalonsko-španski odnosi se pred začetkom sojenja 18 katalonskim voditeljem ponovno zaostrujejo.56-letni Quim Torra je nekdanji odvetnik in knjižni založnik, od marca letos pa predsednik katalonske vlade. V intervjuju za Val 202 je spregovoril o vizijah in strategijah za morebitno katalonsko samostojnost, političnem in ljudskem uporu, povezavah s Slovenijo. Od slovenskih pisateljev, ki so mu pripravili tudi ohrabrujoči recital, je v dar dobil knjigo Ivana Cankarja v angleščini. Takoj ga je navdušil citat o sanjah. Obiskal je tudi dom enega izmed španskih borcev v Medvodah in se pogovarjal o gospodarskem sodelovanju s slovenskimi podjetji. Poleg trme Katalonce in Slovence po njegovem mnenju druži tudi podoben smisel za humor …
S katalonskim predsednikom se je pogovarjal Luka Hvalc.
Predsednik Katalonije Quim Torra vidi osamosvojitveni zgled v Sloveniji, s čimer je izzval nov bes španskih oblasti. Poleg trme čuti povezave s Slovenci tudi pri smislu za humor
Predsednik katalonske vlade Quim Torra je prejšnji teden obiskal Slovenijo. In dobil neformalno politično podporo katalonskim sanjam o samostojnosti. S poudarjanjem in zgledovanjem po slovenski osamosvojitveni poti je sprožil nov bes uradne španske politike. Katalonsko-španski odnosi se pred začetkom sojenja osemnajstim katalonskim voditeljem spet zaostrujejo.
56-letni Quim Torra je nekdanji odvetnik in knjižni založnik, od maja letos pa predsednik katalonske vlade. V intervjuju za Val 202 je govoril o vizijah in strategijah za morebitno katalonsko samostojnost, političnem in ljudskem uporu, povezavah s Slovenijo. Od slovenskih pisateljev, ki so mu pripravili tudi ohrabrujoči recital, je v dar dobil knjigo Ivana Cankarja v angleščini. Takoj ga je navdušil citat o sanjah.
Obiskal je tudi dom enega izmed španskih borcev v Medvodah in se pogovarjal o gospodarskem sodelovanju s slovenskimi podjetji. Poleg trme Katalonce in Slovence po njegovem mnenju druži tudi podoben smisel za humor …
“Na naslovnici podarjene knjige sem prebral zelo zanimiv citat. Cankar omenja sanje in vprašuje, o čem sanjamo? Jaz sanjam o svobodi. Sanjam, da zagotovimo svobodo svoji deželi.”
Gospod Torra, kako ste zadovoljni z obiskom v Sloveniji?
Zelo sem zadovoljen z dvodnevnim obiskom v Sloveniji. Obiskal sem veliko prijateljev, sprejela sta me tudi vaša predsednik države in predsednik parlamenta. Neuradno in neformalno sem imel priložnost predstaviti, kakšno je politično stanje v Kataloniji, da imamo politične zapornike, ljudi v prisilnem izgnanstvu. Pojasnil sem, da so štirje izmed političnih zapornikov začeli gladovno stavko in da moramo imeti Katalonci pravico do samoodločbe. Resnično cenim, da ste me sprejeli.
Večkrat ste rekli, da je Španija za Katalonce kletka. Ste lahko bolj jasni, Španija je vendarle demokratična država, članica Evropske unije.
Španija je kletka, za številne izmed nas kar zapor. Devet mojih kolegov iz gibanja za neodvisnost je v zaporu, številni so v izgnanstvu. In to samo zato, ker so organizirali referendum. Samo zato. Nekdanja predsednica parlamenta je zaprta samo zato, ker je vodila razpravo o samostojnosti Katalonije. Če to ni zapor, mi povejte, kaj potem je?!
Verjamate, da bi se Carles Puidgemont lahko v naslednjih mesecih vrnil iz Belgije v Barcelono?
V stiku z njim sem tako rekoč vsak dan. Je legitimni predsednik v izgnanstvu. Zdaj je postal še predsednik novoustanovljenega Sveta za republiko. Če bomo svobodni, se bo zagotovo vrnil v Katalonijo, sicer bo zanj zelo težko, ker ga bodo španske oblasti ob vrnitvi nemudoma zaprle. Paradoksalno je, da so naši kolegi v izgnanstvu svobodni, lahko gredo kamor koli, samo v Španijo ne. To je zelo nelogično.
Načrtujete srečanje s španskim premierjem Sanchezom? Vajino prvo srečanje ni obrodilo sadov.
Ko se je pojavila možnost za odstavitev prejšnjega španskega premierja Maria Rajoya, ki je ukinil naše institucije, smo glasovali za Pedra Sancheza. Rekli smo, dajmo španski politiki drugo možnost, morda pa imajo v socialistični stranki več posluha za katalonske želje. Dobili smo enak odgovor kot v preteklosti: absolutni ne do pravice o samoodločbi katalonskega naroda, ne do izpustitve političnih zapornikov. Ne vidimo nikakršne spremembe v španski politiki.
Pa vendarle, Pedro Sanchez je napovedal, da bo Barcelono obiskal 21. decembra, točno na prvo obletnico volitev.
Še vedno ne vemo, ali prihaja ali ne. Rekel je, da prihaja na obisk. Do zdaj nismo prejeli nikakršnega uradnega sporočila. Če bo res prišel v času, ko štirje zaprti katalonski politiki gladovno stavkajo, bo to pomenilo svojevrstno provokacijo.
Joan Botella Corall z Avtonomne univerze v Barceloni je za TV Slovenija izjavil, da boste vendarle morali tudi katalonski politiki bolj tvegati in dati pobudo za pogajanja s španskimi politiki. Se strinjate?
Vedno smo se pripravljeni pogajati o samostojnosti Katalonije. In to s komer koli, še posebej seveda s špansko vlado. Problem je v tem, da smo mi vedno tam, a ni odziva. Želimo se pogovarjati o tem, kako bomo uveljavili naše pravice, ne pa razpravljati o tem, ali sploh imamo pravico do samoodločbe.
Kakšna je sicer vaša strategija? Podpora civilne družbe in neformalna podpora Slovenije ne bosta dovolj.
Mislim, da je tisto, kar je ključno v našem procesu, odločnost! Gre za to, ali so ljudje odločeni, da bodo svobodni, ali ne in ali smo se pripravljeni žrtvovati, da bodo dosegli, kar si želimo. Če je odgovor pozitiven, bomo to vsekakor storili.
Slovenski pisatelji so vam podarili knjigo Ivana Cankarja. Vam jo je že uspelo prelistati?
Se opravičujem, ni mi še uspelo prebrati knjige, sem pa na naslovnici zaznal zelo zanimiv citat … Cankar omenja sanje in sprašuje, o čem sanjamo? Jaz sanjam o svobodi. Sanjam, da zagovotimo svobodo svoji deželi.
Obiskali ste tudi Medvode. Zakaj?
Res je. Obiskal sem rojstno hišo španskega borca Franca Rozmana Staneta. Med državljansko vojno se je boril v Kataloniji in Španiji na strani republikancev, kar pomeni, da se je boril proti fašizmu. Za svobodo. Za to idejo sem mu želel izkazati spoštovanje tako v svojem imenu kot v imenu katalonskega naroda. Zelo sem bil presenečen, ko sem izvedel, da se je približno 600 slovenskih prostovoljcev v Španiji borilo proti fašizmu. Za to smo jim hvaležni.
Slovenska prevajalka Simona Škrabec, ki že četrt stoletja živi v Barceloni, je dejala, da Slovence in Katalonce povezuje trma. Se strinjate?
Bo kar držalo. Pa še nekaj skupnega sem opazil. Imamo podoben smisel za humor.
Predsednik katalonske vlade Quim Torra je prejšnji teden obiskal Slovenijo. In dobil neformalno politično podporo katalonskim sanjam o samostojnosti. S poudarjanjem in zgledovanjem po slovenski osamosvojitveni poti, je sprožil nov bes uradne španske politike. Katalonsko-španski odnosi se pred začetkom sojenja 18 katalonskim voditeljem ponovno zaostrujejo.56-letni Quim Torra je nekdanji odvetnik in knjižni založnik, od marca letos pa predsednik katalonske vlade. V intervjuju za Val 202 je spregovoril o vizijah in strategijah za morebitno katalonsko samostojnost, političnem in ljudskem uporu, povezavah s Slovenijo. Od slovenskih pisateljev, ki so mu pripravili tudi ohrabrujoči recital, je v dar dobil knjigo Ivana Cankarja v angleščini. Takoj ga je navdušil citat o sanjah. Obiskal je tudi dom enega izmed španskih borcev v Medvodah in se pogovarjal o gospodarskem sodelovanju s slovenskimi podjetji. Poleg trme Katalonce in Slovence po njegovem mnenju druži tudi podoben smisel za humor …
S katalonskim predsednikom se je pogovarjal Luka Hvalc.
Predsednik Katalonije Quim Torra vidi osamosvojitveni zgled v Sloveniji, s čimer je izzval nov bes španskih oblasti. Poleg trme čuti povezave s Slovenci tudi pri smislu za humor
Predsednik katalonske vlade Quim Torra je prejšnji teden obiskal Slovenijo. In dobil neformalno politično podporo katalonskim sanjam o samostojnosti. S poudarjanjem in zgledovanjem po slovenski osamosvojitveni poti je sprožil nov bes uradne španske politike. Katalonsko-španski odnosi se pred začetkom sojenja osemnajstim katalonskim voditeljem spet zaostrujejo.
56-letni Quim Torra je nekdanji odvetnik in knjižni založnik, od maja letos pa predsednik katalonske vlade. V intervjuju za Val 202 je govoril o vizijah in strategijah za morebitno katalonsko samostojnost, političnem in ljudskem uporu, povezavah s Slovenijo. Od slovenskih pisateljev, ki so mu pripravili tudi ohrabrujoči recital, je v dar dobil knjigo Ivana Cankarja v angleščini. Takoj ga je navdušil citat o sanjah.
Obiskal je tudi dom enega izmed španskih borcev v Medvodah in se pogovarjal o gospodarskem sodelovanju s slovenskimi podjetji. Poleg trme Katalonce in Slovence po njegovem mnenju druži tudi podoben smisel za humor …
“Na naslovnici podarjene knjige sem prebral zelo zanimiv citat. Cankar omenja sanje in vprašuje, o čem sanjamo? Jaz sanjam o svobodi. Sanjam, da zagotovimo svobodo svoji deželi.”
Gospod Torra, kako ste zadovoljni z obiskom v Sloveniji?
Zelo sem zadovoljen z dvodnevnim obiskom v Sloveniji. Obiskal sem veliko prijateljev, sprejela sta me tudi vaša predsednik države in predsednik parlamenta. Neuradno in neformalno sem imel priložnost predstaviti, kakšno je politično stanje v Kataloniji, da imamo politične zapornike, ljudi v prisilnem izgnanstvu. Pojasnil sem, da so štirje izmed političnih zapornikov začeli gladovno stavko in da moramo imeti Katalonci pravico do samoodločbe. Resnično cenim, da ste me sprejeli.
Večkrat ste rekli, da je Španija za Katalonce kletka. Ste lahko bolj jasni, Španija je vendarle demokratična država, članica Evropske unije.
Španija je kletka, za številne izmed nas kar zapor. Devet mojih kolegov iz gibanja za neodvisnost je v zaporu, številni so v izgnanstvu. In to samo zato, ker so organizirali referendum. Samo zato. Nekdanja predsednica parlamenta je zaprta samo zato, ker je vodila razpravo o samostojnosti Katalonije. Če to ni zapor, mi povejte, kaj potem je?!
Verjamate, da bi se Carles Puidgemont lahko v naslednjih mesecih vrnil iz Belgije v Barcelono?
V stiku z njim sem tako rekoč vsak dan. Je legitimni predsednik v izgnanstvu. Zdaj je postal še predsednik novoustanovljenega Sveta za republiko. Če bomo svobodni, se bo zagotovo vrnil v Katalonijo, sicer bo zanj zelo težko, ker ga bodo španske oblasti ob vrnitvi nemudoma zaprle. Paradoksalno je, da so naši kolegi v izgnanstvu svobodni, lahko gredo kamor koli, samo v Španijo ne. To je zelo nelogično.
Načrtujete srečanje s španskim premierjem Sanchezom? Vajino prvo srečanje ni obrodilo sadov.
Ko se je pojavila možnost za odstavitev prejšnjega španskega premierja Maria Rajoya, ki je ukinil naše institucije, smo glasovali za Pedra Sancheza. Rekli smo, dajmo španski politiki drugo možnost, morda pa imajo v socialistični stranki več posluha za katalonske želje. Dobili smo enak odgovor kot v preteklosti: absolutni ne do pravice o samoodločbi katalonskega naroda, ne do izpustitve političnih zapornikov. Ne vidimo nikakršne spremembe v španski politiki.
Pa vendarle, Pedro Sanchez je napovedal, da bo Barcelono obiskal 21. decembra, točno na prvo obletnico volitev.
Še vedno ne vemo, ali prihaja ali ne. Rekel je, da prihaja na obisk. Do zdaj nismo prejeli nikakršnega uradnega sporočila. Če bo res prišel v času, ko štirje zaprti katalonski politiki gladovno stavkajo, bo to pomenilo svojevrstno provokacijo.
Joan Botella Corall z Avtonomne univerze v Barceloni je za TV Slovenija izjavil, da boste vendarle morali tudi katalonski politiki bolj tvegati in dati pobudo za pogajanja s španskimi politiki. Se strinjate?
Vedno smo se pripravljeni pogajati o samostojnosti Katalonije. In to s komer koli, še posebej seveda s špansko vlado. Problem je v tem, da smo mi vedno tam, a ni odziva. Želimo se pogovarjati o tem, kako bomo uveljavili naše pravice, ne pa razpravljati o tem, ali sploh imamo pravico do samoodločbe.
Kakšna je sicer vaša strategija? Podpora civilne družbe in neformalna podpora Slovenije ne bosta dovolj.
Mislim, da je tisto, kar je ključno v našem procesu, odločnost! Gre za to, ali so ljudje odločeni, da bodo svobodni, ali ne in ali smo se pripravljeni žrtvovati, da bodo dosegli, kar si želimo. Če je odgovor pozitiven, bomo to vsekakor storili.
Slovenski pisatelji so vam podarili knjigo Ivana Cankarja. Vam jo je že uspelo prelistati?
Se opravičujem, ni mi še uspelo prebrati knjige, sem pa na naslovnici zaznal zelo zanimiv citat … Cankar omenja sanje in sprašuje, o čem sanjamo? Jaz sanjam o svobodi. Sanjam, da zagovotimo svobodo svoji deželi.
Obiskali ste tudi Medvode. Zakaj?
Res je. Obiskal sem rojstno hišo španskega borca Franca Rozmana Staneta. Med državljansko vojno se je boril v Kataloniji in Španiji na strani republikancev, kar pomeni, da se je boril proti fašizmu. Za svobodo. Za to idejo sem mu želel izkazati spoštovanje tako v svojem imenu kot v imenu katalonskega naroda. Zelo sem bil presenečen, ko sem izvedel, da se je približno 600 slovenskih prostovoljcev v Španiji borilo proti fašizmu. Za to smo jim hvaležni.
Slovenska prevajalka Simona Škrabec, ki že četrt stoletja živi v Barceloni, je dejala, da Slovence in Katalonce povezuje trma. Se strinjate?
Bo kar držalo. Pa še nekaj skupnega sem opazil. Imamo podoben smisel za humor.
Ponujamo vam nekaj nenavadnih zgodb, ali bolje nenavadnih krajev, kjer so Slovenci silvestrovali. Imate tudi vi kakšno zanimivo zgodbo? Pokličite nas na 01 475 2202.
David Burbidge je Škot, ki se je pred 20 leti zaljubil v Slovenijo. Od takrat pride večkrat sem, sam ali skupaj s svojim zborom Lakeland Voices s katerim prepevajo tako škotske, angleške in slovenske pesmi. In prav s petjem in recitiranjem slovenskih pesmi se je naučil slovenskega jezika. David zdaj živi v mestu Sedbergh na severu Anglije, ki je pobrateno s slovenskimi Zrečami, vse skupaj pa se je začelo leta 2004 s televizijskim šovom. "Pred 20 leti so na Britanski televizijski mreži BBC pripravili serijo z naslovom The Town That Wants A Twin, v kateri so mestu Sedbergh iskali evropsko mesto, s katerim bi se pobratili. Med kandidati so bila mesta iz Avstrije, Francije, Cipra in tudi iz Slovenije, torej mesto Zreče."
V gradu Cmurek na Tratah, kjer je nekoč deloval Zavod za duševno in živčno bolne, je od leta 2013 Muzej norosti, v katerem so na ogled razstave, ki pričajo o zgodovini enega naših najstarejših ohranjenih gradov ter njegovi vlogi na področju duševnega zdravja. Trate so namreč leta 2004 postale prva ustanova, ki so jo zaprli, dezinstitucionalizirali, stanovalce pa vrnili v življenje. Zgodovinski prikaz odprtja in zaprtja zavoda v gradu dopolnjujejo z umetniško-kulturnimi intervencijami. Pred časom je tam na tritedenski rezidenci gostoval Simon Chang, fotograf tajvanskega rodu, ki že 12 let živi v Sloveniji. Do 10. oktobra bodo v treh sobah, ki so bile javnosti nedostopne, na ogled fotografije, ki jih je posnel v psihiatrični bolnišnici Hawler v Erbilu v Južnem Kurdistanu v Iraku. Fotografije prikazujejo ljudi iz neke druge institucije, z drugega dela sveta, ki so v prazne sobe in na razpokane stene gradu Cmurek dale obraze in zgodbe ljudi, ki danes živijo v podobnih okoliščinah, kot so nekoč živeli tam.
V kulturni četrti Soteska v središču Ljubljane od 27. maja poteka enajstdnevni Festival odpornosti Soteskaopen 2022, s katerim želijo ulice in nova prizorišča spremeniti v prostore druženja. Na treh ljubljanskih ulicah (Rimska, Gregorčičeva in Soteska) se vrstijo pogovori, številne predstave, delavnice, glasbeni večeri, ki ponujajo muziko in celo ples do nebes, organizirali so izmenjevalnico vinilnih plošč, večer kratkih filmov ... Zamisel za festival je nastala pred dobrimi tremi leti, ko so razmišljali, kako zaustaviti domačine in turiste, ki mimo njih hitijo proti Tromostovju, je povedala Inga Remeta, predsednica društva Gledališče Glej in članica umetniškega sveta festivala Soteskaopen: ''V naši četrti je veliko kakovostnih akterjev na različnih področjih, ki delujemo zelo aktivno in dobro. Že leta smo sodelovali na neformalni ravni, potem pa smo se povezali in združili moči.''
Obnovi gozdnatih površin in trajnostnim človeškim navadam lahko pomaga tudi ekološko-dobrodelni koncert. S tem namenom društvo DREVO sozvočja v nedeljo, 5. 6., v Križankah organizira Koncert za človeka in gozd Zemlje, kjer se bodo zbrala nekatera glasbena imena, ki bodo obiskovalke in obiskovalce opozarjala, da lahko že vsak posameznik z lokalnimi akcijami veliko pripomore k boljšemu življenju.
Kateri so največji znanstveni preboji po posameznih področjih?
V 2. delu niza oddaj o duševnem zdravju se pogovarjamo s tetovatorjem, gorskim reševalcem, amaterskim igralcem, glasbenikom, potapljačem in ambasadorjem kampanje Nisi okej? Povej naprej. Sašem Dudićem - Tavčijem. Zakaj ima lahko tudi človek, ki bi v sodobni družbi po vseh pričakovanjih moral veljati za uspešnega, duševne težave?
Naša terenska ekipa se je minuli vikend odpravila na raziskovanje Posočja. In v Posočju najdemo tudi veliko zanimivih posameznikov. Veliko je tujcev, ki so prišli na dopust, pa jim je bilo tako všeč, da so kar ostali tudi, kljub dolgoletnemu trendu odseljevanja pa se v zadnjih letih v posoške kraje vrača tudi vedno več mladih - morebiti po zaključku študija ali pa po tem, ko so izkusili življenje v tujini. Prav zato toliko bolj cenijo naravo in mir, ki jo nudi Posočje. Ena izmed domačink, ki se je po izkušnjah v prestolnici in tujini vrnila, je tudi Karmen Koren in v njenem butiku Reinkarmika v Kobaridu jo je obiskala Tina Šoln.
Ta konec tedna v Ljubljani in okolici poteka 13. Znanstival, festival promocije znanosti, izobraževanja in kritičnega sklepanja. Bogat tridnevni program je v prestolnico kljub včerajšnjemu deževnemu vremenu pritegnil veliko zvedavih mladih in starejših, ki so navdušeno sledili številnim znanstvenim šovom in eksperimentom. Te so na različnih lokacijah v središču mesta vodili tako domači izvajalci iz Hiše eksperimentov kot tuji gostje.
Ena od turističnih panog, v kateri se v zadnjih letih najpogosteje omenja sodelovanje ponudnikov, izmenjava izkušenj in dobrih praks, je gotovo vinarstvo. Slovenski vinarji iz vseh treh vinorodnih dežel pa so v tem obdobju svoje sodelovanje zelo uspešno prenesli tudi na nogometna igrišča. Slovenska vinska nogometna reprezentanca je, to lahko rečemo brez zadržkov, najboljša v Evropi. Štirikratni evropski prvaki - doslej je bilo odigranih pet prvenstev stare celine - bodo tudi na prihajajočem evropskem nogometnem prvenstvu Vino Euro 2022, ki se prične prihodnji teden na Češkem, v vlogi favorita. Vinsko-nogometno zgodbo je pripravil Jože Pepevnik.
Brez medijev ni javnosti in brez javnosti ni medijev. Zato je potrebno graditi zavezništvo, ki ga ogrožajo družabna omrežja s širjenjem lažnih novic in polarizacijo. V mediju Oštro stavijo na neposreden stik s svojim občinstvom, zato danes ob 17. uri pred Mestno hišo v Ljubljani v okviru projekta Obljuba dela dolg prirejajo javni uredniški sestanek z delovnim naslovom Povolilni posvet. Več o tem, zakaj je potrebno politike držati za besedo in kako novinarjem pri tem lahko pomaga javnost, je Maji Avi Žiberna povedal vodja projekta Matej Zwitter.
V tokratni seriji rekreativnih oddaj smo svojo pozornost usmerili v skupine, ki so večkrat, tudi nehote, nekoliko zapostavljene. Tokratno oddajo posvečamo najmlajšim. Jure Jeromen in Nina Smole sta raziskovala, katera vadba je najprimernejša za predšolske otroke in kako jih najlažje zmotiviramo, da se nam pridružijo pri športnih aktivnostih.
V Ljubljani je te dni potekala 6. Evropska fizikalna olimpijada, ki je v Slovenijo pritegnila 182 mladih genijev z vsega sveta. V dveh tekmovalnih dneh so se pomerili v eksperimentalnem in teoretskem delu, ob reševanju nalog pa so spoznavali tudi lepote naše dežele. Kakšne fizikalne orehe so trli in katere države so se odrezale najbolje?
Bolezen opičje koze zadnje dni precej polni medije, tudi pri nas, potem ko so včeraj sporočili, da imamo tudi v Sloveniji prvi potrjeni primer te bolezni. Opičje koze sicer redko srečamo zunaj Afrike, zdaj pa je opaziti nepričakovan porast primerov po svetu, torej izven njenega običajnega kroga širjenja. Ob tem se skupaj s strokovno javnostjo sprašujemo, zakaj ta virus tokrat tako učinkovito potuje po svetu in ali imajo vse trenutno odkrite različice po svetu, ki so izven Afrike, skupen izvor? Maja Ratej se je po nekaj pojasnil odpravila na ljubljanski Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete k najkompetentnejši slovenski strokovnjakinji za živalske zoonoze profesorici Tatjani Avšič Županc.
Po prvem delu filmskega festivala so vsaj trije filmi v igri za zlato palmo.
Pokljuka ob slovenskih biatloncih in biatlonkah, ki so v teh dneh začeli s pripravami na novo sezono, gosti tudi številčno biatlonsko zasedbo iz Ukrajine. O tem, kako je za Ukrajince in Ukrajinke poskrbljeno na Pokljuki, kakšna je situacija v njihovi domovini, in kaj prinaša prihodnost pa več Aljaž Golčer.
Še nedolgo nazaj se je v Sloveniji delo na daljavo zdelo utopija, pa se je - tudi po sili razmer - uveljavilo in obdržalo. Čeprav izziv usklajevanja dela na daljavo in dela v pisarni oz. hibridnega modela dela še ni v celoti končan, se na trgu dela že pojavljajo številni novi izzivi. Med drugim tudi uvajanje skrajšanega delovnika. Na dogodku Krajši delovni čas - utopija ali prihodnja realnost?, ki je v organizaciji e-Študentskega servisa in Združenja delodajalcev Slovenije v okviru projekta Regijski center za dostojno delo Ljubljana pretekli teden potekal v Ljubljani, so strokovnjaki razpravljali o tem, kakšna prihodnost se obeta na trgu delovne sile v Sloveniji. Kakšne so prednosti krajšega delovnika, s kakšnimi organizacijskimi in zakonskimi ovirami za njegovo uvedbo se podjetja srečujejo? Kakšne so pozitivne in negativne posledice krajšega delovnika in o kakšnih oblikah skrajšanja bomo v prihodnosti razpravljali? Je 8 ur na dan, 5 dni na teden - delovnik, ki ga je pred skoraj 100 leti uvedel Henry Ford, oče optimizacije in vitke proizvodnje - preživel koncept? Je krajši delovnik prihodnost ali utopija? Sogovornice: red. prof. dr. Polona Domadenik Muren, izr. prof. dr. Sara Tement in Jasmina Alić.
Neveljaven email naslov