Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Predsednik katalonske vlade Quim Torra je prejšnji teden obiskal Slovenijo. In dobil neformalno politično podporo katalonskim sanjam o samostojnosti. S poudarjanjem in zgledovanjem po slovenski osamosvojitveni poti, je sprožil nov bes uradne španske politike. Katalonsko-španski odnosi se pred začetkom sojenja 18 katalonskim voditeljem ponovno zaostrujejo.56-letni Quim Torra je nekdanji odvetnik in knjižni založnik, od marca letos pa predsednik katalonske vlade. V intervjuju za Val 202 je spregovoril o vizijah in strategijah za morebitno katalonsko samostojnost, političnem in ljudskem uporu, povezavah s Slovenijo. Od slovenskih pisateljev, ki so mu pripravili tudi ohrabrujoči recital, je v dar dobil knjigo Ivana Cankarja v angleščini. Takoj ga je navdušil citat o sanjah. Obiskal je tudi dom enega izmed španskih borcev v Medvodah in se pogovarjal o gospodarskem sodelovanju s slovenskimi podjetji. Poleg trme Katalonce in Slovence po njegovem mnenju druži tudi podoben smisel za humor …
S katalonskim predsednikom se je pogovarjal Luka Hvalc.
Predsednik Katalonije Quim Torra vidi osamosvojitveni zgled v Sloveniji, s čimer je izzval nov bes španskih oblasti. Poleg trme čuti povezave s Slovenci tudi pri smislu za humor
Predsednik katalonske vlade Quim Torra je prejšnji teden obiskal Slovenijo. In dobil neformalno politično podporo katalonskim sanjam o samostojnosti. S poudarjanjem in zgledovanjem po slovenski osamosvojitveni poti je sprožil nov bes uradne španske politike. Katalonsko-španski odnosi se pred začetkom sojenja osemnajstim katalonskim voditeljem spet zaostrujejo.
56-letni Quim Torra je nekdanji odvetnik in knjižni založnik, od maja letos pa predsednik katalonske vlade. V intervjuju za Val 202 je govoril o vizijah in strategijah za morebitno katalonsko samostojnost, političnem in ljudskem uporu, povezavah s Slovenijo. Od slovenskih pisateljev, ki so mu pripravili tudi ohrabrujoči recital, je v dar dobil knjigo Ivana Cankarja v angleščini. Takoj ga je navdušil citat o sanjah.
Obiskal je tudi dom enega izmed španskih borcev v Medvodah in se pogovarjal o gospodarskem sodelovanju s slovenskimi podjetji. Poleg trme Katalonce in Slovence po njegovem mnenju druži tudi podoben smisel za humor …
“Na naslovnici podarjene knjige sem prebral zelo zanimiv citat. Cankar omenja sanje in vprašuje, o čem sanjamo? Jaz sanjam o svobodi. Sanjam, da zagotovimo svobodo svoji deželi.”
Gospod Torra, kako ste zadovoljni z obiskom v Sloveniji?
Zelo sem zadovoljen z dvodnevnim obiskom v Sloveniji. Obiskal sem veliko prijateljev, sprejela sta me tudi vaša predsednik države in predsednik parlamenta. Neuradno in neformalno sem imel priložnost predstaviti, kakšno je politično stanje v Kataloniji, da imamo politične zapornike, ljudi v prisilnem izgnanstvu. Pojasnil sem, da so štirje izmed političnih zapornikov začeli gladovno stavko in da moramo imeti Katalonci pravico do samoodločbe. Resnično cenim, da ste me sprejeli.
Večkrat ste rekli, da je Španija za Katalonce kletka. Ste lahko bolj jasni, Španija je vendarle demokratična država, članica Evropske unije.
Španija je kletka, za številne izmed nas kar zapor. Devet mojih kolegov iz gibanja za neodvisnost je v zaporu, številni so v izgnanstvu. In to samo zato, ker so organizirali referendum. Samo zato. Nekdanja predsednica parlamenta je zaprta samo zato, ker je vodila razpravo o samostojnosti Katalonije. Če to ni zapor, mi povejte, kaj potem je?!
Verjamate, da bi se Carles Puidgemont lahko v naslednjih mesecih vrnil iz Belgije v Barcelono?
V stiku z njim sem tako rekoč vsak dan. Je legitimni predsednik v izgnanstvu. Zdaj je postal še predsednik novoustanovljenega Sveta za republiko. Če bomo svobodni, se bo zagotovo vrnil v Katalonijo, sicer bo zanj zelo težko, ker ga bodo španske oblasti ob vrnitvi nemudoma zaprle. Paradoksalno je, da so naši kolegi v izgnanstvu svobodni, lahko gredo kamor koli, samo v Španijo ne. To je zelo nelogično.
Načrtujete srečanje s španskim premierjem Sanchezom? Vajino prvo srečanje ni obrodilo sadov.
Ko se je pojavila možnost za odstavitev prejšnjega španskega premierja Maria Rajoya, ki je ukinil naše institucije, smo glasovali za Pedra Sancheza. Rekli smo, dajmo španski politiki drugo možnost, morda pa imajo v socialistični stranki več posluha za katalonske želje. Dobili smo enak odgovor kot v preteklosti: absolutni ne do pravice o samoodločbi katalonskega naroda, ne do izpustitve političnih zapornikov. Ne vidimo nikakršne spremembe v španski politiki.
Pa vendarle, Pedro Sanchez je napovedal, da bo Barcelono obiskal 21. decembra, točno na prvo obletnico volitev.
Še vedno ne vemo, ali prihaja ali ne. Rekel je, da prihaja na obisk. Do zdaj nismo prejeli nikakršnega uradnega sporočila. Če bo res prišel v času, ko štirje zaprti katalonski politiki gladovno stavkajo, bo to pomenilo svojevrstno provokacijo.
Joan Botella Corall z Avtonomne univerze v Barceloni je za TV Slovenija izjavil, da boste vendarle morali tudi katalonski politiki bolj tvegati in dati pobudo za pogajanja s španskimi politiki. Se strinjate?
Vedno smo se pripravljeni pogajati o samostojnosti Katalonije. In to s komer koli, še posebej seveda s špansko vlado. Problem je v tem, da smo mi vedno tam, a ni odziva. Želimo se pogovarjati o tem, kako bomo uveljavili naše pravice, ne pa razpravljati o tem, ali sploh imamo pravico do samoodločbe.
Kakšna je sicer vaša strategija? Podpora civilne družbe in neformalna podpora Slovenije ne bosta dovolj.
Mislim, da je tisto, kar je ključno v našem procesu, odločnost! Gre za to, ali so ljudje odločeni, da bodo svobodni, ali ne in ali smo se pripravljeni žrtvovati, da bodo dosegli, kar si želimo. Če je odgovor pozitiven, bomo to vsekakor storili.
Slovenski pisatelji so vam podarili knjigo Ivana Cankarja. Vam jo je že uspelo prelistati?
Se opravičujem, ni mi še uspelo prebrati knjige, sem pa na naslovnici zaznal zelo zanimiv citat … Cankar omenja sanje in sprašuje, o čem sanjamo? Jaz sanjam o svobodi. Sanjam, da zagovotimo svobodo svoji deželi.
Obiskali ste tudi Medvode. Zakaj?
Res je. Obiskal sem rojstno hišo španskega borca Franca Rozmana Staneta. Med državljansko vojno se je boril v Kataloniji in Španiji na strani republikancev, kar pomeni, da se je boril proti fašizmu. Za svobodo. Za to idejo sem mu želel izkazati spoštovanje tako v svojem imenu kot v imenu katalonskega naroda. Zelo sem bil presenečen, ko sem izvedel, da se je približno 600 slovenskih prostovoljcev v Španiji borilo proti fašizmu. Za to smo jim hvaležni.
Slovenska prevajalka Simona Škrabec, ki že četrt stoletja živi v Barceloni, je dejala, da Slovence in Katalonce povezuje trma. Se strinjate?
Bo kar držalo. Pa še nekaj skupnega sem opazil. Imamo podoben smisel za humor.
Predsednik katalonske vlade Quim Torra je prejšnji teden obiskal Slovenijo. In dobil neformalno politično podporo katalonskim sanjam o samostojnosti. S poudarjanjem in zgledovanjem po slovenski osamosvojitveni poti, je sprožil nov bes uradne španske politike. Katalonsko-španski odnosi se pred začetkom sojenja 18 katalonskim voditeljem ponovno zaostrujejo.56-letni Quim Torra je nekdanji odvetnik in knjižni založnik, od marca letos pa predsednik katalonske vlade. V intervjuju za Val 202 je spregovoril o vizijah in strategijah za morebitno katalonsko samostojnost, političnem in ljudskem uporu, povezavah s Slovenijo. Od slovenskih pisateljev, ki so mu pripravili tudi ohrabrujoči recital, je v dar dobil knjigo Ivana Cankarja v angleščini. Takoj ga je navdušil citat o sanjah. Obiskal je tudi dom enega izmed španskih borcev v Medvodah in se pogovarjal o gospodarskem sodelovanju s slovenskimi podjetji. Poleg trme Katalonce in Slovence po njegovem mnenju druži tudi podoben smisel za humor …
S katalonskim predsednikom se je pogovarjal Luka Hvalc.
Predsednik Katalonije Quim Torra vidi osamosvojitveni zgled v Sloveniji, s čimer je izzval nov bes španskih oblasti. Poleg trme čuti povezave s Slovenci tudi pri smislu za humor
Predsednik katalonske vlade Quim Torra je prejšnji teden obiskal Slovenijo. In dobil neformalno politično podporo katalonskim sanjam o samostojnosti. S poudarjanjem in zgledovanjem po slovenski osamosvojitveni poti je sprožil nov bes uradne španske politike. Katalonsko-španski odnosi se pred začetkom sojenja osemnajstim katalonskim voditeljem spet zaostrujejo.
56-letni Quim Torra je nekdanji odvetnik in knjižni založnik, od maja letos pa predsednik katalonske vlade. V intervjuju za Val 202 je govoril o vizijah in strategijah za morebitno katalonsko samostojnost, političnem in ljudskem uporu, povezavah s Slovenijo. Od slovenskih pisateljev, ki so mu pripravili tudi ohrabrujoči recital, je v dar dobil knjigo Ivana Cankarja v angleščini. Takoj ga je navdušil citat o sanjah.
Obiskal je tudi dom enega izmed španskih borcev v Medvodah in se pogovarjal o gospodarskem sodelovanju s slovenskimi podjetji. Poleg trme Katalonce in Slovence po njegovem mnenju druži tudi podoben smisel za humor …
“Na naslovnici podarjene knjige sem prebral zelo zanimiv citat. Cankar omenja sanje in vprašuje, o čem sanjamo? Jaz sanjam o svobodi. Sanjam, da zagotovimo svobodo svoji deželi.”
Gospod Torra, kako ste zadovoljni z obiskom v Sloveniji?
Zelo sem zadovoljen z dvodnevnim obiskom v Sloveniji. Obiskal sem veliko prijateljev, sprejela sta me tudi vaša predsednik države in predsednik parlamenta. Neuradno in neformalno sem imel priložnost predstaviti, kakšno je politično stanje v Kataloniji, da imamo politične zapornike, ljudi v prisilnem izgnanstvu. Pojasnil sem, da so štirje izmed političnih zapornikov začeli gladovno stavko in da moramo imeti Katalonci pravico do samoodločbe. Resnično cenim, da ste me sprejeli.
Večkrat ste rekli, da je Španija za Katalonce kletka. Ste lahko bolj jasni, Španija je vendarle demokratična država, članica Evropske unije.
Španija je kletka, za številne izmed nas kar zapor. Devet mojih kolegov iz gibanja za neodvisnost je v zaporu, številni so v izgnanstvu. In to samo zato, ker so organizirali referendum. Samo zato. Nekdanja predsednica parlamenta je zaprta samo zato, ker je vodila razpravo o samostojnosti Katalonije. Če to ni zapor, mi povejte, kaj potem je?!
Verjamate, da bi se Carles Puidgemont lahko v naslednjih mesecih vrnil iz Belgije v Barcelono?
V stiku z njim sem tako rekoč vsak dan. Je legitimni predsednik v izgnanstvu. Zdaj je postal še predsednik novoustanovljenega Sveta za republiko. Če bomo svobodni, se bo zagotovo vrnil v Katalonijo, sicer bo zanj zelo težko, ker ga bodo španske oblasti ob vrnitvi nemudoma zaprle. Paradoksalno je, da so naši kolegi v izgnanstvu svobodni, lahko gredo kamor koli, samo v Španijo ne. To je zelo nelogično.
Načrtujete srečanje s španskim premierjem Sanchezom? Vajino prvo srečanje ni obrodilo sadov.
Ko se je pojavila možnost za odstavitev prejšnjega španskega premierja Maria Rajoya, ki je ukinil naše institucije, smo glasovali za Pedra Sancheza. Rekli smo, dajmo španski politiki drugo možnost, morda pa imajo v socialistični stranki več posluha za katalonske želje. Dobili smo enak odgovor kot v preteklosti: absolutni ne do pravice o samoodločbi katalonskega naroda, ne do izpustitve političnih zapornikov. Ne vidimo nikakršne spremembe v španski politiki.
Pa vendarle, Pedro Sanchez je napovedal, da bo Barcelono obiskal 21. decembra, točno na prvo obletnico volitev.
Še vedno ne vemo, ali prihaja ali ne. Rekel je, da prihaja na obisk. Do zdaj nismo prejeli nikakršnega uradnega sporočila. Če bo res prišel v času, ko štirje zaprti katalonski politiki gladovno stavkajo, bo to pomenilo svojevrstno provokacijo.
Joan Botella Corall z Avtonomne univerze v Barceloni je za TV Slovenija izjavil, da boste vendarle morali tudi katalonski politiki bolj tvegati in dati pobudo za pogajanja s španskimi politiki. Se strinjate?
Vedno smo se pripravljeni pogajati o samostojnosti Katalonije. In to s komer koli, še posebej seveda s špansko vlado. Problem je v tem, da smo mi vedno tam, a ni odziva. Želimo se pogovarjati o tem, kako bomo uveljavili naše pravice, ne pa razpravljati o tem, ali sploh imamo pravico do samoodločbe.
Kakšna je sicer vaša strategija? Podpora civilne družbe in neformalna podpora Slovenije ne bosta dovolj.
Mislim, da je tisto, kar je ključno v našem procesu, odločnost! Gre za to, ali so ljudje odločeni, da bodo svobodni, ali ne in ali smo se pripravljeni žrtvovati, da bodo dosegli, kar si želimo. Če je odgovor pozitiven, bomo to vsekakor storili.
Slovenski pisatelji so vam podarili knjigo Ivana Cankarja. Vam jo je že uspelo prelistati?
Se opravičujem, ni mi še uspelo prebrati knjige, sem pa na naslovnici zaznal zelo zanimiv citat … Cankar omenja sanje in sprašuje, o čem sanjamo? Jaz sanjam o svobodi. Sanjam, da zagovotimo svobodo svoji deželi.
Obiskali ste tudi Medvode. Zakaj?
Res je. Obiskal sem rojstno hišo španskega borca Franca Rozmana Staneta. Med državljansko vojno se je boril v Kataloniji in Španiji na strani republikancev, kar pomeni, da se je boril proti fašizmu. Za svobodo. Za to idejo sem mu želel izkazati spoštovanje tako v svojem imenu kot v imenu katalonskega naroda. Zelo sem bil presenečen, ko sem izvedel, da se je približno 600 slovenskih prostovoljcev v Španiji borilo proti fašizmu. Za to smo jim hvaležni.
Slovenska prevajalka Simona Škrabec, ki že četrt stoletja živi v Barceloni, je dejala, da Slovence in Katalonce povezuje trma. Se strinjate?
Bo kar držalo. Pa še nekaj skupnega sem opazil. Imamo podoben smisel za humor.
Tanya Shelepko je režiserka v ProEnglish Theatre v Kijevu, to je edino angleško govoreče gledališče v Ukrajini. Ker so njihovi prostori v kleti, se je že prvi dan vojne gledališče spremenilo v zaklonišče, kjer preživljajo dneve in noči, tudi delovno, saj nadaljujejo s pripravo predstave. Ko zatulijo sirene, pa se jim pridružijo tudi bližnji sosedi. Tatjana Pirc se je pogovarjala s Tanyo Shelepko. Poklicala jo je v Kijev.
V turističnih agencijah zaradi vojne v Ukrajini opažajo zadržanost pri rezervacijah, množičnih odpovedi pa še nimajo. Z vojno so se razmere spremenile, struktura turistov bo drugačna. "Za ameriški, kitajski, avstralski trg je vojna v Ukrajini vojna v Evropi," pravi profesor Janez Mekinc s portoroške fakultete za turistične študije Turistica.
Med epidemijo je torej delo od doma postalo nova realnost, ki se je je večina zaposlenih navadila do te mere, da danes lahko govorimo o problematiki vračanja na delovno mesto. Številni si namreč želijo ostati doma, misel na vračanje v pisarne in druge kraje dela pa jim povzroča resno stisko. Mogoče se med njimi prepoznate tudi sami, zato prisluhnite prispevku Nataše Žunić o prednostnih in slabostih dela od doma.
Ievgen Klopotenko je ukrajinski chef iz Kijeva. Pred sedmimi leti je postal zmagovalec tekmovanja Masterchef, po tem pa odprl svojo restavracijo. Svoj čas iz znanje je pred 24. februarjem 2022 posvečal predvsem popularizaciji in modernizaciji ukrajinske kuhinje, trudi se, da bi UNESCO boršč priznal za ukrajinsko kulturno dediščino. Zdaj je njegovo delo prekinila vojna, zato je v svojem slogu zagnal iniciativo "Make borscht not war", v kateri vabi, naj ljudje po svetu podprejo Ukrajino tudi na tovrsten način - da skuhajo boršč, fotografijo pa objavijo na družabnih omrežjih. Jevgen je sicer ostal v Kijevu, delo pa popolnoma prilagodil vojni. Svojo restavracijo je tako spremenil v kuhinjo, v kateri na dan nastane tisoč obrokov za razseljene Ukrajince in vojake na frontah, ker pa ima v restavraciji tudi zaklonišče, tam redno biva od 15 do 20 Ukrajincev.
RTV Slovenija v sodelovanju z Rdečim križem Slovenije in Slovensko karitas pripravlja dobrodelni koncert za pomoč beguncem – Stopimo skupaj za Ukrajino. Dobrodelna sredstva se bodo zbirala tudi dan po koncertu, v sredo 9. marca. Telefonski številki 01 473 98 78 in 01 472 00 11 za zbiranje sredstev bosta znova aktivni med ponovitvijo koncerta, danes od 13.00 ure naprej na TV SLO 2. Ves čas pa je mogoče darovati prek sporočil SMS: 5 evrov boste darovali, če boste na številko 1919 poslali ključno besedo UKRAJINA5, 10 pa, če boste na 1919 poslali besedo UKRAJINA10.
8. marec, mednarodni dan žensk, ni namenjen le podarjanju cvetja in čokoladic, je tudi dan za kritičen premislek o položaju žensk v družbi na številnih področjih. O ženskih avtoricah v literaturi in učnih programih smo govorili z dr. Katja Mihurko Poniž, literarno zgodovinarko, dramaturginjo in urednico, vodjo Raziskovalnega centra za humanistiko v Novi Gorici.
V enem izmed ljubljanskih hostlov je že nameščenih 67 ljudi iz Ukrajine, ki so prišli v Slovenijo, potem ko se je na njihovo prošnjo za pomoč odzval Slovenski mladinski orkester z Živo Ploj Peršuh, dirigentko in umetniškim vodjo SNG Opera in balet Ljubljana. Gre za mlade glasbenike Mladinskega simfoničnega orkestra Ukrajine in njihove družinske člane. Z nekaterimi je govorila Veronika Gnezda.
Kakšno vlogo bi lahko odigrala Kitajska v doseganju sporazuma med Rusijo in Ukrajino? Koliko je verjetnosti, da bi Rusija ublažila zahodnih sankcij tudi s kitajsko gospodarsko pomočjo? Kolikšen delež ljudi sploh podpira Putina v vojni proti Ukrajini?
Darja in Vitalina sta Ukrajinki, ki sta s pomočjo Aljoše in Olge iz Ukrajine uspešno prišli v Barcelono. V Barcelono smo poklicali Aljošo Slameršaka.
V Rusiji imajo tri združenja PEN. Eno izmed njih je nedavno v pismu, polnem vojnega podpihovanja, podprlo Putina. Slovenski center PEN, Društvo slovenskih književnih prevajalcev in Društvo slovenskih pisateljev so v pisateljski vili na Tomšičevi ulici organizirali branje poezije za mir v Ukrajini, ki so ga naslovili Mir in vojna. Dogodku bo sledilo še več podobnih, pesniki in pesnice, pisatelji in pisateljice ter vsi člani in članice centra PEN pa si bodo še naprej prizadevali za mir.
V Rusiji imajo tri združenja PEN. Eno izmed njih je nedavno v pismu, polnem vojnega podpihovanja, podprlo Putina. Slovenski center PEN, Društvo slovenskih književnih prevajalcev in Društvo slovenskih pisateljev so v pisateljski vili na Tomšičevi ulici organizirali branje poezije za mir v Ukrajini, ki so ga naslovili Mir in vojna. Dogodku bo sledilo še več podobnih, pesniki in pesnice, pisatelji in pisateljice ter vsi člani in članice centra PEN pa si bodo še naprej prizadevali za mir.
O aktualnem dogajanju v Ukrajini z našo dopisnico Karmen Švegelj. Pogovarjali smo se v četrtek ob 10.45, opisuje razmere v bližini Kijeva, nočno dogajanje, razmah lažnih novic, poročanje ukrajinskih medijev in vzdušje med prebivalci.
Ugotovljeno je bilo, da je bil naš uvodni jutranji pozdrav strokovno novinarsko nedodelan, neaktualen, predvsem pa ne dovolj objektiven, ne dovolj nepristranski, da bi ustrezal novim visokim standardom javne komunikacije. Prav tako se o resničnosti podatkov o temperaturah pred objavo nismo posvetovali z Uradom vlade za komuniciranje, kjer bi nam lahko informacije preverili oziroma ustrezno prefiltrirali. Zato smo uvodni pozdrav na novo sestavili in mu za pravo ažurnost, aktualnost dodali podatke o temperaturah po državi od dneva prej. Smo se pa – zasledujoč najsodobnejše trende v medijski produkciji tudi na Radiu – za ta poseben projekt dogovorili za programsko sodelovanje z britansko medijsko hišo BBC.
Dr. Mojmir Mrak je redni profesor za mednarodne finance in ekonomske politike Evropske unije na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Poklicali smo ga za komentar o nekaterih finančnih ukrepih proti Rusiji, predvsem v povezavi z bankami, kot vemo, so med drugim tudi v Sloveniji zaprte poslovalnice ruske Sberbanke.
Zaradi nesmiselne vojne, njenih posledic in pretrganih stikov s svetom so se s protestnim pismom oglasili tudi ruski znanstveniki. Na spletni strani, kjer je objavljen njihov oster protivojni protest, piše, da nenehno prejemajo nove podpise, ki jih na seznam dodajajo, kolikor je mogoče hitro in da je podpisnikov že več kot 5360. Tatjana Pirc se je pogovarjala z enim izmed njih.
Hitrost in intenzivnost, s katerima je prišlo do vojne v Ukrajini, sta sprožili tudi veliko potrebo po humanitarni pomoči. Na poziv Ukrajine in drugih držav, ki že sprejemajo begunce, se je odzvala tudi Slovenija. Vlada je prek različnih mehanizmov že namenila materialno in finančno pomoč, odzvali pa so se tudi prebivalci. Kako je mogoče pomagati, kakšne so pasti pomoči manj znanim organizacijam ali samoorganiziranim skupinam?
Ob svetovnem dnevu redkih bolezni se obeta razširitev programa presejalnega testiranja za novorojenčke, ki bi omogočila hitro odkrivanje in zdravljenje bolezni ter v nekaterih primerih preprečila smrt. Predstavljamo zgodbo dveletne Maše in njene mame Irene.
Ravno na dašnji dan, 26. februarja je 30 let od izbrisa 25.671 ljudi, med njimi več kot 5000 otrok iz registra stalnega prebivalstva. Predsednik države se je po 30-ih letih za izbris opravičil v svojem imenu in imenu države. Dogodka se je v predsedniški palači udeležila Nataša Štefe.
"Vedeli smo, da bi se to lahko zgodilo, pričakovali smo to, ampak nihče tega ni hotel sprejeti. Vedeli smo, da Putin sanja o ponovni vzpostavitvi Sovjetske zveze, vedeli smo, da je to človek, ki želi napasti sosednje države, vedeli smo, da ruska vojska trenutno okupira dele Gruzije, Moldavije, Belorusije in dele Ukrajine, a še vedno so skoraj vsi v Evropi in ZDA govorili, da moramo graditi dialog z Rusijo, da moramo govoriti in najti kompromis." Politični analitik Sergej Sumlenny je vidno razočaran nad dejanji nekaterih držav Evropske unije ob ruski vojaški invaziji v Ukrajini. O Putinovem razlogu, da želi denacificirati Ukrajino: "Ukrajina je država, katere predsednik je ob izvolitvi govoril le rusko, ukrajinsko pa ne, a je dobil 73 odstotkov glasov na volitvah. Tako državo le težko imenujemo nacistična. Rusi radi govorijo o boju proti fašizmu, vsakogar, ki ga ne marajo, imenujejo fašist. Država, ki bi jo morali denacificirati, je Rusija. Država s šovinistično ideologijo, z visoko stopnjo militarizacije družbe, ki sproža napadalne vojne proti sosednjim državam. V Rusiji ni svobodnih medijev, močna je vloga države v gospodarstvu, vezi med vojsko in političnim vrhom so močne, vse to so bile značilnosti Nemčije v 30. letih. Bojim se, da je treba denacificirati Rusijo."
Marija Sótnikova Štravs prihaja iz Luganske regije na vzhodu Ukrajine, ki jo je pred dnevi priznala Rusija. Je prevajalka za ruščino, ukrajinščino, poljščino, angleščino in slovenščino. Luka Hvalc jo je vprašal, kakšne so zadnje razmere v njeni domovini.
Neveljaven email naslov