Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Predsednik katalonske vlade Quim Torra je prejšnji teden obiskal Slovenijo. In dobil neformalno politično podporo katalonskim sanjam o samostojnosti. S poudarjanjem in zgledovanjem po slovenski osamosvojitveni poti, je sprožil nov bes uradne španske politike. Katalonsko-španski odnosi se pred začetkom sojenja 18 katalonskim voditeljem ponovno zaostrujejo.56-letni Quim Torra je nekdanji odvetnik in knjižni založnik, od marca letos pa predsednik katalonske vlade. V intervjuju za Val 202 je spregovoril o vizijah in strategijah za morebitno katalonsko samostojnost, političnem in ljudskem uporu, povezavah s Slovenijo. Od slovenskih pisateljev, ki so mu pripravili tudi ohrabrujoči recital, je v dar dobil knjigo Ivana Cankarja v angleščini. Takoj ga je navdušil citat o sanjah. Obiskal je tudi dom enega izmed španskih borcev v Medvodah in se pogovarjal o gospodarskem sodelovanju s slovenskimi podjetji. Poleg trme Katalonce in Slovence po njegovem mnenju druži tudi podoben smisel za humor …
S katalonskim predsednikom se je pogovarjal Luka Hvalc.
Predsednik Katalonije Quim Torra vidi osamosvojitveni zgled v Sloveniji, s čimer je izzval nov bes španskih oblasti. Poleg trme čuti povezave s Slovenci tudi pri smislu za humor
Predsednik katalonske vlade Quim Torra je prejšnji teden obiskal Slovenijo. In dobil neformalno politično podporo katalonskim sanjam o samostojnosti. S poudarjanjem in zgledovanjem po slovenski osamosvojitveni poti je sprožil nov bes uradne španske politike. Katalonsko-španski odnosi se pred začetkom sojenja osemnajstim katalonskim voditeljem spet zaostrujejo.
56-letni Quim Torra je nekdanji odvetnik in knjižni založnik, od maja letos pa predsednik katalonske vlade. V intervjuju za Val 202 je govoril o vizijah in strategijah za morebitno katalonsko samostojnost, političnem in ljudskem uporu, povezavah s Slovenijo. Od slovenskih pisateljev, ki so mu pripravili tudi ohrabrujoči recital, je v dar dobil knjigo Ivana Cankarja v angleščini. Takoj ga je navdušil citat o sanjah.
Obiskal je tudi dom enega izmed španskih borcev v Medvodah in se pogovarjal o gospodarskem sodelovanju s slovenskimi podjetji. Poleg trme Katalonce in Slovence po njegovem mnenju druži tudi podoben smisel za humor …
“Na naslovnici podarjene knjige sem prebral zelo zanimiv citat. Cankar omenja sanje in vprašuje, o čem sanjamo? Jaz sanjam o svobodi. Sanjam, da zagotovimo svobodo svoji deželi.”
Gospod Torra, kako ste zadovoljni z obiskom v Sloveniji?
Zelo sem zadovoljen z dvodnevnim obiskom v Sloveniji. Obiskal sem veliko prijateljev, sprejela sta me tudi vaša predsednik države in predsednik parlamenta. Neuradno in neformalno sem imel priložnost predstaviti, kakšno je politično stanje v Kataloniji, da imamo politične zapornike, ljudi v prisilnem izgnanstvu. Pojasnil sem, da so štirje izmed političnih zapornikov začeli gladovno stavko in da moramo imeti Katalonci pravico do samoodločbe. Resnično cenim, da ste me sprejeli.
Večkrat ste rekli, da je Španija za Katalonce kletka. Ste lahko bolj jasni, Španija je vendarle demokratična država, članica Evropske unije.
Španija je kletka, za številne izmed nas kar zapor. Devet mojih kolegov iz gibanja za neodvisnost je v zaporu, številni so v izgnanstvu. In to samo zato, ker so organizirali referendum. Samo zato. Nekdanja predsednica parlamenta je zaprta samo zato, ker je vodila razpravo o samostojnosti Katalonije. Če to ni zapor, mi povejte, kaj potem je?!
Verjamate, da bi se Carles Puidgemont lahko v naslednjih mesecih vrnil iz Belgije v Barcelono?
V stiku z njim sem tako rekoč vsak dan. Je legitimni predsednik v izgnanstvu. Zdaj je postal še predsednik novoustanovljenega Sveta za republiko. Če bomo svobodni, se bo zagotovo vrnil v Katalonijo, sicer bo zanj zelo težko, ker ga bodo španske oblasti ob vrnitvi nemudoma zaprle. Paradoksalno je, da so naši kolegi v izgnanstvu svobodni, lahko gredo kamor koli, samo v Španijo ne. To je zelo nelogično.
Načrtujete srečanje s španskim premierjem Sanchezom? Vajino prvo srečanje ni obrodilo sadov.
Ko se je pojavila možnost za odstavitev prejšnjega španskega premierja Maria Rajoya, ki je ukinil naše institucije, smo glasovali za Pedra Sancheza. Rekli smo, dajmo španski politiki drugo možnost, morda pa imajo v socialistični stranki več posluha za katalonske želje. Dobili smo enak odgovor kot v preteklosti: absolutni ne do pravice o samoodločbi katalonskega naroda, ne do izpustitve političnih zapornikov. Ne vidimo nikakršne spremembe v španski politiki.
Pa vendarle, Pedro Sanchez je napovedal, da bo Barcelono obiskal 21. decembra, točno na prvo obletnico volitev.
Še vedno ne vemo, ali prihaja ali ne. Rekel je, da prihaja na obisk. Do zdaj nismo prejeli nikakršnega uradnega sporočila. Če bo res prišel v času, ko štirje zaprti katalonski politiki gladovno stavkajo, bo to pomenilo svojevrstno provokacijo.
Joan Botella Corall z Avtonomne univerze v Barceloni je za TV Slovenija izjavil, da boste vendarle morali tudi katalonski politiki bolj tvegati in dati pobudo za pogajanja s španskimi politiki. Se strinjate?
Vedno smo se pripravljeni pogajati o samostojnosti Katalonije. In to s komer koli, še posebej seveda s špansko vlado. Problem je v tem, da smo mi vedno tam, a ni odziva. Želimo se pogovarjati o tem, kako bomo uveljavili naše pravice, ne pa razpravljati o tem, ali sploh imamo pravico do samoodločbe.
Kakšna je sicer vaša strategija? Podpora civilne družbe in neformalna podpora Slovenije ne bosta dovolj.
Mislim, da je tisto, kar je ključno v našem procesu, odločnost! Gre za to, ali so ljudje odločeni, da bodo svobodni, ali ne in ali smo se pripravljeni žrtvovati, da bodo dosegli, kar si želimo. Če je odgovor pozitiven, bomo to vsekakor storili.
Slovenski pisatelji so vam podarili knjigo Ivana Cankarja. Vam jo je že uspelo prelistati?
Se opravičujem, ni mi še uspelo prebrati knjige, sem pa na naslovnici zaznal zelo zanimiv citat … Cankar omenja sanje in sprašuje, o čem sanjamo? Jaz sanjam o svobodi. Sanjam, da zagovotimo svobodo svoji deželi.
Obiskali ste tudi Medvode. Zakaj?
Res je. Obiskal sem rojstno hišo španskega borca Franca Rozmana Staneta. Med državljansko vojno se je boril v Kataloniji in Španiji na strani republikancev, kar pomeni, da se je boril proti fašizmu. Za svobodo. Za to idejo sem mu želel izkazati spoštovanje tako v svojem imenu kot v imenu katalonskega naroda. Zelo sem bil presenečen, ko sem izvedel, da se je približno 600 slovenskih prostovoljcev v Španiji borilo proti fašizmu. Za to smo jim hvaležni.
Slovenska prevajalka Simona Škrabec, ki že četrt stoletja živi v Barceloni, je dejala, da Slovence in Katalonce povezuje trma. Se strinjate?
Bo kar držalo. Pa še nekaj skupnega sem opazil. Imamo podoben smisel za humor.
Predsednik katalonske vlade Quim Torra je prejšnji teden obiskal Slovenijo. In dobil neformalno politično podporo katalonskim sanjam o samostojnosti. S poudarjanjem in zgledovanjem po slovenski osamosvojitveni poti, je sprožil nov bes uradne španske politike. Katalonsko-španski odnosi se pred začetkom sojenja 18 katalonskim voditeljem ponovno zaostrujejo.56-letni Quim Torra je nekdanji odvetnik in knjižni založnik, od marca letos pa predsednik katalonske vlade. V intervjuju za Val 202 je spregovoril o vizijah in strategijah za morebitno katalonsko samostojnost, političnem in ljudskem uporu, povezavah s Slovenijo. Od slovenskih pisateljev, ki so mu pripravili tudi ohrabrujoči recital, je v dar dobil knjigo Ivana Cankarja v angleščini. Takoj ga je navdušil citat o sanjah. Obiskal je tudi dom enega izmed španskih borcev v Medvodah in se pogovarjal o gospodarskem sodelovanju s slovenskimi podjetji. Poleg trme Katalonce in Slovence po njegovem mnenju druži tudi podoben smisel za humor …
S katalonskim predsednikom se je pogovarjal Luka Hvalc.
Predsednik Katalonije Quim Torra vidi osamosvojitveni zgled v Sloveniji, s čimer je izzval nov bes španskih oblasti. Poleg trme čuti povezave s Slovenci tudi pri smislu za humor
Predsednik katalonske vlade Quim Torra je prejšnji teden obiskal Slovenijo. In dobil neformalno politično podporo katalonskim sanjam o samostojnosti. S poudarjanjem in zgledovanjem po slovenski osamosvojitveni poti je sprožil nov bes uradne španske politike. Katalonsko-španski odnosi se pred začetkom sojenja osemnajstim katalonskim voditeljem spet zaostrujejo.
56-letni Quim Torra je nekdanji odvetnik in knjižni založnik, od maja letos pa predsednik katalonske vlade. V intervjuju za Val 202 je govoril o vizijah in strategijah za morebitno katalonsko samostojnost, političnem in ljudskem uporu, povezavah s Slovenijo. Od slovenskih pisateljev, ki so mu pripravili tudi ohrabrujoči recital, je v dar dobil knjigo Ivana Cankarja v angleščini. Takoj ga je navdušil citat o sanjah.
Obiskal je tudi dom enega izmed španskih borcev v Medvodah in se pogovarjal o gospodarskem sodelovanju s slovenskimi podjetji. Poleg trme Katalonce in Slovence po njegovem mnenju druži tudi podoben smisel za humor …
“Na naslovnici podarjene knjige sem prebral zelo zanimiv citat. Cankar omenja sanje in vprašuje, o čem sanjamo? Jaz sanjam o svobodi. Sanjam, da zagotovimo svobodo svoji deželi.”
Gospod Torra, kako ste zadovoljni z obiskom v Sloveniji?
Zelo sem zadovoljen z dvodnevnim obiskom v Sloveniji. Obiskal sem veliko prijateljev, sprejela sta me tudi vaša predsednik države in predsednik parlamenta. Neuradno in neformalno sem imel priložnost predstaviti, kakšno je politično stanje v Kataloniji, da imamo politične zapornike, ljudi v prisilnem izgnanstvu. Pojasnil sem, da so štirje izmed političnih zapornikov začeli gladovno stavko in da moramo imeti Katalonci pravico do samoodločbe. Resnično cenim, da ste me sprejeli.
Večkrat ste rekli, da je Španija za Katalonce kletka. Ste lahko bolj jasni, Španija je vendarle demokratična država, članica Evropske unije.
Španija je kletka, za številne izmed nas kar zapor. Devet mojih kolegov iz gibanja za neodvisnost je v zaporu, številni so v izgnanstvu. In to samo zato, ker so organizirali referendum. Samo zato. Nekdanja predsednica parlamenta je zaprta samo zato, ker je vodila razpravo o samostojnosti Katalonije. Če to ni zapor, mi povejte, kaj potem je?!
Verjamate, da bi se Carles Puidgemont lahko v naslednjih mesecih vrnil iz Belgije v Barcelono?
V stiku z njim sem tako rekoč vsak dan. Je legitimni predsednik v izgnanstvu. Zdaj je postal še predsednik novoustanovljenega Sveta za republiko. Če bomo svobodni, se bo zagotovo vrnil v Katalonijo, sicer bo zanj zelo težko, ker ga bodo španske oblasti ob vrnitvi nemudoma zaprle. Paradoksalno je, da so naši kolegi v izgnanstvu svobodni, lahko gredo kamor koli, samo v Španijo ne. To je zelo nelogično.
Načrtujete srečanje s španskim premierjem Sanchezom? Vajino prvo srečanje ni obrodilo sadov.
Ko se je pojavila možnost za odstavitev prejšnjega španskega premierja Maria Rajoya, ki je ukinil naše institucije, smo glasovali za Pedra Sancheza. Rekli smo, dajmo španski politiki drugo možnost, morda pa imajo v socialistični stranki več posluha za katalonske želje. Dobili smo enak odgovor kot v preteklosti: absolutni ne do pravice o samoodločbi katalonskega naroda, ne do izpustitve političnih zapornikov. Ne vidimo nikakršne spremembe v španski politiki.
Pa vendarle, Pedro Sanchez je napovedal, da bo Barcelono obiskal 21. decembra, točno na prvo obletnico volitev.
Še vedno ne vemo, ali prihaja ali ne. Rekel je, da prihaja na obisk. Do zdaj nismo prejeli nikakršnega uradnega sporočila. Če bo res prišel v času, ko štirje zaprti katalonski politiki gladovno stavkajo, bo to pomenilo svojevrstno provokacijo.
Joan Botella Corall z Avtonomne univerze v Barceloni je za TV Slovenija izjavil, da boste vendarle morali tudi katalonski politiki bolj tvegati in dati pobudo za pogajanja s španskimi politiki. Se strinjate?
Vedno smo se pripravljeni pogajati o samostojnosti Katalonije. In to s komer koli, še posebej seveda s špansko vlado. Problem je v tem, da smo mi vedno tam, a ni odziva. Želimo se pogovarjati o tem, kako bomo uveljavili naše pravice, ne pa razpravljati o tem, ali sploh imamo pravico do samoodločbe.
Kakšna je sicer vaša strategija? Podpora civilne družbe in neformalna podpora Slovenije ne bosta dovolj.
Mislim, da je tisto, kar je ključno v našem procesu, odločnost! Gre za to, ali so ljudje odločeni, da bodo svobodni, ali ne in ali smo se pripravljeni žrtvovati, da bodo dosegli, kar si želimo. Če je odgovor pozitiven, bomo to vsekakor storili.
Slovenski pisatelji so vam podarili knjigo Ivana Cankarja. Vam jo je že uspelo prelistati?
Se opravičujem, ni mi še uspelo prebrati knjige, sem pa na naslovnici zaznal zelo zanimiv citat … Cankar omenja sanje in sprašuje, o čem sanjamo? Jaz sanjam o svobodi. Sanjam, da zagovotimo svobodo svoji deželi.
Obiskali ste tudi Medvode. Zakaj?
Res je. Obiskal sem rojstno hišo španskega borca Franca Rozmana Staneta. Med državljansko vojno se je boril v Kataloniji in Španiji na strani republikancev, kar pomeni, da se je boril proti fašizmu. Za svobodo. Za to idejo sem mu želel izkazati spoštovanje tako v svojem imenu kot v imenu katalonskega naroda. Zelo sem bil presenečen, ko sem izvedel, da se je približno 600 slovenskih prostovoljcev v Španiji borilo proti fašizmu. Za to smo jim hvaležni.
Slovenska prevajalka Simona Škrabec, ki že četrt stoletja živi v Barceloni, je dejala, da Slovence in Katalonce povezuje trma. Se strinjate?
Bo kar držalo. Pa še nekaj skupnega sem opazil. Imamo podoben smisel za humor.
V dnevu ruske vojaške invazije na Ukrajino smo se pogovarjali s politologom in nekdanjim diplomatom, ki je nekaj let živel v Ukrajini ter ima tam še vedno veliko stikov, dr. Denisom Mancevičem. "Putin je v preteklosti skrbno varoval ali poskušal ustvariti podobo strateškega državnika, ki za razliko od kolegov z Zahoda ne vleče potez iz danes na jutri, ampak so te poteze premišljene. V zadnjih dneh pa vidimo predvsem iracionalne odločitve." "Zjutraj sem prejel klic iz Kijeva. Nekdanji sodelavec mi je povedal, da se z družino umika in da bodo poskušali pobegniti na Poljsko." Dr. Mancevič pravi, da je Ukrajina je v zadnjem desetletju močno nazadovala. Nikakor niso bolje pripravljeni na vojno kot leta 2014, v resnici niso dobro pripravljeni na invazijo.
Evgeny Goreshnik je raziskovalec, zaposlen na Inštitutu Jožef Stefan, kjer deluje na področju anorganske kemije. Iz ukrajinskega Lvova se je najprej odselil v Nemčijo, zdaj pa že 17 let živi v Sloveniji. Čeprav je daleč od doma, je z njim vseskozi povezan, saj v Lvovu živijo njegova mama, drugi sorodniki in prijatelji. Dogajanje v Ukrajini spremlja že vse od leta 2014, ko si je Rusija priključila polotok Krim, ob priznanju Donecke in Luganske republike pa je po njegovem mnenju šlo za pričakovano in spretno zrežirano dogajanje. "Če Zahod ne bo uvedel sankcij, ki bi onesposobile Rusijo, se bojim, da bo Putin želel v celoti spremeniti ukrajinsko vlado in iz Ukrajine ustvariti svoj satelit."
Od današnjega jutra lahko iz ukrajine spremljamo prve posnetke padajočih bomb, požarov in slišimo zvoke eksplozij. Začela se je invazija v polnem obsegu - glavno vprašanje zadnjih dni in tednov je bilo, ali se bo Putin ob odločitvi za vojaško posredovanje namenil Ukrajino napasti z več strani ali se bo odločil za omejen spopad na vzhodu. Zdaj je jasno, da je pred Ukrajino in Evropo nova velika vojna. Miha Lampreht, urednik in novinar Radia Slovenija, ki je velik del svoje kariere preživel kot dopisnik iz Rusije, pravi, da Putin računa na vojaški zlom Ukrajine. "Putin se zmeni samo še zase, zaveda se svoje vojaške moči. V Rusiji, v Kremlju, vlada stranka vojne, ne stranka miru."
Po ruskem priznanju samooklicanih Ljudskih republik Doneck in Lugansk na vzhodu Ukrajine se vrstijo mednarodne obsodbe poteze Kremlja in opozorila o kršitvah mednarodnega prava, napovedujejo in sklicujejo se izredna srečanja. A včerajšnja Putinova poteza ni nikakršno presenečenje, pravzaprav je v skladu z njegovim dosedanjim delovanjem, pravi Branko Soban, zunanjepolitični komentator časopisa Delo in večletni dopisnik iz Moskve.
Ker slovenski navijači športnih junakov ne morete spremljati v Pekingu, na Valu 202 olimpijsko razpoloženje raznašamo po Sloveniji. S terenskim studiem in navijaško-rekreativnim središčem. V družbi prijateljev lahko v živo spremljate uspehe slovenskih športnikov, se preizkusite v različnih disciplinah, pozdravite pa lahko tudi slovenske junake. V Velenju se nam je pridružila Gloria Kotnik, dobitnica bronaste olimpijske kolajne v paralelnem veleslalomu v deskanju na snegu. Pred kratkim sta se nam pridružili tudi dvakrat zlata Urša Bogataj in zlata ter bronasta Nika Križnar. V Kranjski Gori je v terenski studio prišel vedno zgovoren Cene Prevc, ki je na ekipni moški tekmi osvojil srebrno kolajno.
V času olimpijskega dogajanja v Pekingu odkrivamo in spoznavamo zanimivosti in fenomene te države. Pomaga nam Žiga Tršar, sinolog, trener kung fuja in sodni tolmač za kitajski jezik. V zadnji, deseti epizodi se vračamo k jeziku. Namenjamo jo premisleku o prevzemu kitajskih geografskih imen in izvoru slovenskih poimenovanj za nekatere značilno kitajske predmete. Ste se kdaj vprašali od kot izvira že ime Kitajska?
V času olimpijskega dogajanja v Pekingu odkrivamo in spoznavamo zanimivosti in fenomene te države. Pomaga nam Žiga Tršar, sinolog, trener kung fuja in sodni tolmač za kitajski jezik. Ko v naglici prebrskamo svetovni splet, lahko tam hitro srečamo različne zapise o tem, da Kitajci recimo zelo glasno govorijo in da ni nič neobičajnega, da v javnosti tudi pljuvajo, saj je to v njihovi kulturi nezaznamovano početje.
V času olimpijskega dogajanja v Pekingu odkrivamo in spoznavamo zanimivosti in fenomene te države. Pomaga nam Žiga Tršar, sinolog, trener kung fuja in sodni tolmač za kitajski jezik. Ste že slišali za rek: Izberi si vsaj tako dobrega prijatelja, kot si sam? Tokrat spoznavamo konfucianizem. Nekje iz srednješolskih časov je ta pojem marsikomu ostal v podzavesti, a le redko kdo ve, za kaj pravzaprav gre.
Letos mineva 70 let od ene najhujših zim zadnjega stoletja. V nižinskih predelih Slovenije je namreč leta 1952 zapadlo največ snega, odkar so sredi 19. stoletja začeli z meteorološkimi merjenji. Prav te dni, med 13. in 15. februarjem, je nepretrgoma snežilo kar 50 ur. Skupaj z novozapadlim snegom je bela odeja tudi v dolinah merila več kot dva metra. Še posebej hudo je bilo v Posočju, kjer je v snežnih plazovih življenje izgubilo 14 domačinov, gospodarska škoda je bila ogromna. Takratna vlada je odredila celo mobilizacijo. Vest o nesreči se je razširila po vsej Jugoslaviji, kjer so začeli zbirati denarno pomoč. Zanimivosti iz arhivov in spomine na snežno katastrofo leta 1952 je združila Mariša Bizjak.
Olimpijske igre so tekmovanje, kjer se spišejo neverjetne zgodbe in prepletajo takšna ali drugačna čustva. Vrtiljak slednjih pa je že pred igrami doživel eden od slovenskih junakov iger v Pekingu, srebrni Žan Kranjec. Najboljši slovenski veleslalomist je, še posebej v zadnjih dveh letih, prehodil trnovo pot, a z neverjetno voljo in željo po uspehu, dokazal, da srebrna medalja ni bila naključje. Žanov uspeh je v Yančingu doživel Marko Cirman.
V času olimpijskega dogajanja v Pekingu odkrivamo in spoznavamo zanimivosti in fenomene te države. Pomaga nam Žiga Tršar, sinolog, trener kung fuja in sodni tolmač za kitajski jezik. V tokratni epizodi o konceptu kung fuja. Borilni veščini, ki navdušuje vse več ljudi, tudi v Sloveniji.
Mimoidoče na Koroški cesti v Mariboru bo še do konca meseca nagovarjal velik oglas, nameščen na pročelje galerije K18. V njem ''Mlad moški, star 33 let, iz Sarajeva v Bosni in Hercegovini išče osebo, s katero bi se pogovarjal o umetnosti''. Napis je dvojezičen, tudi v angleščini, na objavljeni telefonski številki pa se oglasi sarajevski umetnik Bojan Stojčić, ki je skupaj s Hano Ćurak avtor projekta. V Mariboru sta ga postavila v okviru umetniške rezidence nevladne organizacije Pekarna Magdalenske mreže. Tema telefonskih pogovorov ni vedno umetnost.
V času olimpijskega dogajanja v Pekingu odkrivamo in spoznavamo zanimivosti in fenomene te države. Pomaga nam Žiga Tršar, sinolog, trener kung fuja in sodni tolmač za kitajski jezik. V tokratni epizodi sledi skok k športu, ki ga na tokratnih olimpijskih igrah ne bomo videli, smo ga pa lahko z zanimanjem spremljali pred približno pol leta v Tokiu. Namizni tenis je najbolj priljubljen amaterski šport na Kitajskem. Redno ga igra približno 300 milijonov igralcev, predsednik Mao pa je pingpong v 50. letih prejšnjega stoletja razglasil za nacionalni šport
V zadnjem času pogosto govorimo o pravici do svobode izražanja, mnenja v razpravah so zelo različna, pri poskusih omejevanja te ustavne pravice pa se starejši spominjajo grenkih izkušenj z zloglasnim 133. členom kazenskega zakonika v nekdanji Jugoslaviji, ki je omogočal preganjanje kritikov oblasti in oblastnikov. V demokratični družbi je treba dopustiti odprto razpravo o zadevah, ki so v javnem interesu. Preganjanje in sankcioniranje ljudi, ki se kritično izražajo o delovanju države, politike, politikov, funkcionarjev, je značilno za avtokratske in totalitarne režime. S Sanjo Jovičić, ki na Akademiji za evropsko pravo v Trieru (Nemčija) vodi projekte in izobraževanja o temeljnih človekovih pravicah, smo se pogovarjali o pravici do svobode izražanja predvsem z vidika prakse Evropskega sodišča za človekove pravice, kjer so dobile končni epilog tudi nekatere odmevne zadeve iz Slovenije.
V času olimpijskega dogajanja v Pekingu odkrivamo in spoznavamo zanimivosti ter fenomene te države. Pomaga nam Žiga Tršar, sinolog, trener kung fuja in sodni tolmač za kitajski jezik. V tokratni epizodi kukamo v kulinarične vode. Hrustljav in sladek piškotek, običajno narejen iz moke, sladkorja, vanilje in sezamovega olja, v katerem se skriva košček papirja z nekakšno prerokbo, kitajsko frazo ali pa celo seznamom srečnih številk. A piškotki sreče sploh ne izvirajo s Kitajske!
V času olimpijskega dogajanja v Pekingu odkrivamo in spoznavamo zanimivosti ter fenomene te države. V četrti epizodi o največjem in najpomembnejšem kitajskem prazniku. V olimpijski seriji oddaj o kitajski kulturi poleg jezika spoznavamo tudi pisavo, praznike in običaje ter nacionalne športe. Pomaga nam Žiga Tršar, sinolog, trener kung fuja in sodni tolmač za kitajski jezik.
Neveljaven email naslov