Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Andrej Karoli in Haiku Garden, pogovor na festivalu MENT 2019.
Peta izdaja ljubljanskega festivala Ment je bila najbogatejša doslej. Tako po številu koncertov, kot tudi po izboru tem na konferenčnem delu.
Tudi letos je bil Val 202 na festivalu Ment prisoten s terenskim studiem. Poleg dveh koncertnih posnetkov – domačih Haiku Garden (za intervju z njimi kliknite “poslušaj” nad naslovno fotografijo) in danskih Iceage – je naša ekipa izbrala in obdelala nekaj zanimivih tem s konferenčnega dela festivala.
Fotogalerijo dogajanja na Mentu najdete tukaj.
Nataša Štefe se je lotila problematike položaja žensk v glasbeni industriji.
Streaming oziroma spletno poslušanje glasbe je izjemno aktualna tema zadnjih nekaj let. V nekaterih zahodnih državah je ta že postal prevladujoč način poslušanja glasbe. Ne zgolj med mladimi. Na kak način se je to zgodilo in kaj streaming pomeni za (slovenske) glasbenike, je raziskoval Žiga Klančar.
Veliko ljudi odkriva novo glasbo tudi s pomočjo filmov in serij. Tudi oglasov. Večina bi zlahka iz rokava stresla vsaj eno skladbo, ki se jim je v spomin vtisnila zaradi določene scene v filmu, ali zaradi tega, kako lepo se je zlila z zgodbo nekega oglasa. Kako se to sploh zgodi? Eden od ljudi, ki se ukvarja prav s tem, je Marcus Linde. O vse večjem pomenu licenciranja glasbe za druge umetnosti se je z njim pogovarjal Jernej Sobočan.
V glasbeni industriji je bilo mentalno zdravje glasbenikov dolga leta tabu tema. Stigma. V zadnjem času, tudi zaradi smrti svetovno znanega didžeja Aviciija, je vse več glasbenikov in ljudi iz industrije zelo odkrito spregovorilo o svojem boju z izgorelostjo in depresijo. Zakaj do tega prihaja in kako je v Sloveniji, smo na Mentu povprašali psihologinjo Tiso Frelih, sicer dolgoletno tonsko mojstrico našega največjega rokovskega benda Siddharta.
Andrej Karoli in Haiku Garden, pogovor na festivalu MENT 2019.
Peta izdaja ljubljanskega festivala Ment je bila najbogatejša doslej. Tako po številu koncertov, kot tudi po izboru tem na konferenčnem delu.
Tudi letos je bil Val 202 na festivalu Ment prisoten s terenskim studiem. Poleg dveh koncertnih posnetkov – domačih Haiku Garden (za intervju z njimi kliknite “poslušaj” nad naslovno fotografijo) in danskih Iceage – je naša ekipa izbrala in obdelala nekaj zanimivih tem s konferenčnega dela festivala.
Fotogalerijo dogajanja na Mentu najdete tukaj.
Nataša Štefe se je lotila problematike položaja žensk v glasbeni industriji.
Streaming oziroma spletno poslušanje glasbe je izjemno aktualna tema zadnjih nekaj let. V nekaterih zahodnih državah je ta že postal prevladujoč način poslušanja glasbe. Ne zgolj med mladimi. Na kak način se je to zgodilo in kaj streaming pomeni za (slovenske) glasbenike, je raziskoval Žiga Klančar.
Veliko ljudi odkriva novo glasbo tudi s pomočjo filmov in serij. Tudi oglasov. Večina bi zlahka iz rokava stresla vsaj eno skladbo, ki se jim je v spomin vtisnila zaradi določene scene v filmu, ali zaradi tega, kako lepo se je zlila z zgodbo nekega oglasa. Kako se to sploh zgodi? Eden od ljudi, ki se ukvarja prav s tem, je Marcus Linde. O vse večjem pomenu licenciranja glasbe za druge umetnosti se je z njim pogovarjal Jernej Sobočan.
V glasbeni industriji je bilo mentalno zdravje glasbenikov dolga leta tabu tema. Stigma. V zadnjem času, tudi zaradi smrti svetovno znanega didžeja Aviciija, je vse več glasbenikov in ljudi iz industrije zelo odkrito spregovorilo o svojem boju z izgorelostjo in depresijo. Zakaj do tega prihaja in kako je v Sloveniji, smo na Mentu povprašali psihologinjo Tiso Frelih, sicer dolgoletno tonsko mojstrico našega največjega rokovskega benda Siddharta.
Priporoča knjigo Svetovna ureditev avtorja Henryja Kissingerja in knjigo domačega avtorja Mirta Komelja Pianistov dotik.
Poletno branje: Svetovna Ureditev Henryja Kissingerja in Pianistov dotik Mirta Komelja.
Na olimpijske igre v Riu de Janeiru bomo pospremili našo najboljšo judoistko. Tina Trstenjak bo novinka na največjem športnem tekmovanju. Na pot pa se bo podala v vlogi evropske in svetovne prvakinje in take popotnice doslej prav veliko Slovencev ni imelo. Celjanka pa navkljub vsemu ostaja zvesta svoji poti in jo zanimajo predvsem borbe, v celoti pa sledi pripravam svojega trenerja Marjana Fabjana. Tina Trstenjak se bo na zeleni celini 9. avgusta merila v disciplini v kateri je zdaj olimpijska prvakinja njena vzornica Urška Žolnir.
Grega za poletno branje priporoča knjigo Osvajalec avtorja Conna Igguldna.
Maja Lesar, knjižničarka iz Mestne knjižnice Kranj priporoča otrokom do 8 leta v branje slovensko ljudsko pripovedko Kako je Pavliha kukca prodal in za malo starejše mladinsko knjigo Kako sem po nesreči napisala knjigo avtorice Anett Huizing.
V oddaji Olimpijski spomini smo pobrskali po olimpijski zgodovini, ki ponuja številne razburljive dogodke in čustvena doživetja. Tokrat se spominjamo 22. oktobra 1964, ko je legendarni slovenski telovadec Miro Cerar st. na olimpijskih igrah v Tokiu postal prvi slovenski olimpijski prvak v povojnem času. Cerar se spominja vrhuncev svoje kariere, proslavljanja, ponudb za študij v tujini, kako se je izognil tragični letalski nesreči.
Anuška Delič priporoča knjigo Mesto Sanjajočih knjig nemškega avtorja Walterja Moersa.
Gregor Sobočan priporoča knjige Louisa Armstronga- Ne gre samo za kolo in VSaka sekunda šteje in knjigo Tine Pustovrh: 22.
Dr. Aleks Jakulin je pod prste za poletno branje vzel knjigo Miha Mazzinija- Nemška loterija.
Aleks Jakulin v poletno branje ponula Miha Mazzinija in sicer knjigo Nemško poletje.
Rajka Bračun Sova v branje priporoča knjigo Lidije Tavčar: Videla sem svet in življenje, ki opisuje pot Ivanje Kobilce, najbolj znane slovenske slikarke.
Oblikovalka čevljev Alja Viryent Novak je navdušena nad knjigo Rework.
Neveljaven email naslov